Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čudák čudáka samostalnik moškega spola [čudák]
    kdor se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: čudo
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
gádji gádja gádje pridevnik [gádji] FRAZEOLOGIJA: gadja zalega, gadje gnezdo
ETIMOLOGIJA: gad
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]
    1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov
      1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
hozána medmet [hozána]
    1. v krščanskih besedilih uporablja se, ko govorec slavi, poveličuje Boga
      1.1. ekspresivno izraža, da govorec slavi, poveličuje koga, kaj sploh
    2. kot samostalnik, ekspresivno slavljenje, poveličevanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ - več ...
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]
    1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: invaliden
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
koprnênje koprnênja samostalnik srednjega spola [kopərnênje]
    doživljanje občutkov, pri katerih si kdo zelo, nezadržno želi koga, česa
ETIMOLOGIJA: koprneti
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti]
    1. čistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
      1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtača
poganjálec poganjálca samostalnik moškega spola [poganjáləc poganjáu̯ca] in [poganjáləc poganjálca]
    1. kar pospešuje delovanje, razvoj česa
      1.1. kdor se ukvarja z določeno dejavnostjo in s svojim znanjem, sposobnostmi pomembno prispeva k njenemu delovanju, razvoju
    2. otroško kolo brez pedalov, ki se ga poganja z odrivanjem od tal; SINONIMI: poganjalček
ETIMOLOGIJA: poganjati
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
sredotéžni sredotéžna sredotéžno pridevnik [sredotéžni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: centripetalni
    2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno centripetalni
ETIMOLOGIJA: iz sreda ‛sredina’ + tvorjenka od teža
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
Število zadetkov: 16