1. to, da se ne prepreči, ne ubrani, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopuščenje
1.1 koga, v čem to, da se da pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoljenje
FREKVENCA: 19 pojavitev v 11 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
dopuščenje -a (dopuščenje, dopuščene, dopuščejne, dopuščejnje, dopušenje) samostalnik srednjega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi
Celotno geslo
eSSKJ16
drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
držan -a -o (držan, držen) deležnik
1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
Celotno geslo
eSSKJ16
duhovski2 -a -o (duhovski, duhoski, duhojski, dohovski, duhoški, duhovsci, duhovsti) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.2 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovska pravda / duhovske pravde
Svetokriški
Efezo zemljepisno lastno ime Efez: de v' tem Meſti Epheſo im. ed. ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) Éfez, it. Efeso ← gr. Ἔφεσος, mesto ob maloazijski sredozemski obali
Celotno geslo
eSSKJ16
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Svetokriški
glihinga -e ž enakost, primerjava: inu ta fozl te sakonske zhiſtoſti dershati inu kranzel te dobrute, glihinge rod. ed., inu myra ohraniti (II, 160) ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal obene glihinge rod. ed. s' hisho Boshio, inu s' tem folkam (V, 453) ← srvnem. gelīchunge ‛primerjava’
Svetokriški
goniti -im nedov. gnati, goniti: ta kushni je perſilen od ſebe gonit nedol., te ner lubishi ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti nedol. te kateri sò notri predajali ǀ Bug te ludy v' Templi tepe, inu vun goni 3. ed. ǀ Naiaſs lete shivali vkupaj ijskal, inu v' zholn gonil del. ed. m ǀ ſo vkna, inu dauri ſaperali, ſo yh s'hishe gonili del. mn. m
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
izmeriti -im dov. izmeriti: de bi snali smerit nedol. koku dolga, inu shroka je semla ǀ imaio ſmerit nedol. kotle, pishkre, lonze, ponue, rashne, inu roshe ǀ G. Bug je sapovedal tudi te ludy smirit nedol. ǀ Uſemy Joannes leto palzo, inu shnio smiri vel. 2. ed. ta Tempel, inu Altar, potle pak tudi ſmiri vel. 2. ed. vſe ludy, katiri v' Templi Boga molio
Svetokriški
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski: Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
Svetokriški
končan -a prid. pokončan, uničen: ta greshni folk ſe n' hozhe pobulshat, ampak v' ſvoj hudobnoſti konzhan im. ed. m biti ǀ nasha deshela od ſushe inu sheje nebo konzhana im. ed. ž ǀ Tempel, inu meſtu bo konzhanu im. ed. s ǀ de Tempel, inu meſtu bo konshanu im. ed. s ǀ taistu greshnu Mestu je imelu Kozhanu im. ed. s biti ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga inu Konzhaniga tož. ed. m ži. vidim ǀ Serd Boshy ſo bili potalashili, de nej ſò bili konzhani im. mn. m ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri ſo imeli konzani im. mn. m biti ǀ Se ſo bale konzhane im. mn. ž biti
Svetokriški
končati -am dov. pokončati, uničiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati nedol. ǀ je hotel vſe Judje konzhat nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha 3. ed. tempel te dushe ǀ Kar vojska nekonzha +3. ed., ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati nedol. ǀ My nej ſmò urshoh vashe shkode, ampak vashi grehi, leti nas perſilio skuſi pravizo boshio, de vam shitu, inu vinu konzhamo 1. mn. ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga konzhaio 3. mn. ǀ sapovej oblakam, inu vus svejt s'deshiam konzhajo 3. mn. ǀ zhe lete nekonzhaio +3. mn. vinograd te dushe ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai vel. 2. ed., ter obeniga ſe neshonai ǀ Bug je konzhal del. ed. m krajla Amalecha ǀ vojska ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala del. ed. ž ǀ ſe je tudi bala, de bi leteh oſſem nekonzhala +del. ed. ž ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli, inu Konzhali del. mn. m ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli nekonzhali +del. mn. m ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale del. mn. ž
Svetokriški
Lacedemonar -ja m prebivalsko lastno ime Lakedemonec, Špartanec: Lacedemonary im. mn. ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati ǀ Lacedemonery im. mn., pak is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kar ſo nekadaj Læcedemonary im. mn. k' ſvoim mlajshom djali ǀ Lycurgus je bil sapovedal Lacedemonorjom daj. mn., de te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane potreſti ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory or. mn. vo szhit → Spartanar
Svetokriški
lahko prisl. lahko: lahku pobegnesh v'eno drugo deshelo ǀ ſledna hudizhava skushnava lahku ga premaga ǀ k' shlushbi tiga ſveta, hudizha inu meſsa je vſe lahku ǀ taku lahkù more isvelizhen biti ta vbogi, kakor ta bogati ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ lakhu premaga vſe primer.> Skuſi leto prigliho bote lushei saſtopili ǀ vſe tu drugu je lushej sapuſtiti, kakor pak ta leben ǀ od vſijh drugyh grehou luſhei zhlovik ſe pobulsha ǀ Boshjo sapuvid je loshej, kakor hudizhavo dershati ǀ Tempel Boga Apollo je imel ſtu urat, de ludje ſo loshej v' Tempel shli ǀ de bi ga lahkeishi predal ǀ katere lahkejſhi ſaſtopimo ǀ je lahkejshi pres peruti letejti ǀ De pak letu bodò Nem.N. lahkeshi ſaſtopili ſamerkajte leto lepo hiſtorio ǀ kaj menite, de je lashejshi grehe odpuſtiti, ali pak tiga zhloveka s' Boshym shlakam udarieniga oſdravit ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala presež.> s' zhim njega ner lushei premagat samore ǀ skuſi leto S. Molitvo ner lushejshi uſe gnade ſa dusho, inu tellù ſe ſproſſio
Svetokriški
lepota -e ž lepota: nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta
Svetokriški
les -a m les: slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs im. ed., ſrebru, inu shkerlat ǀ kameine, inu lejſſ im. ed. tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga leſſa rod. ed. ǀ leſſà rod. ed., inu kamejna v' desheli nemanka ǀ s'frishniga lejſà rod. ed. je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ Iſak je bil poſtaulen na butaro tiga liſſa rod. ed., kir je imel offran biti ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs tož. ed. sa tempel sekali ǀ Na leſſu mest. ed., v' tem kir Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne poſtavi (cedrov) les iz (hriba) Libana les libanonske cedre: krish je bil od lejſſa is libana rod. ed. ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. → Liban
Svetokriški
Lozias -a/-ija m osebno lastno ime Lozij: Loſias im. ed. en dan kadar S. Jacob je pridigval pride v' Tempel ǀ lubesan, katero je bil iskasal Loſiaſu daj. ed. ǀ taiſta je bila resfetila Loſia tož. ed., de je pravo vero sposnal
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 122
Dostopnost