Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
    1. ekspresivno petdeseti rojstni dan
      1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne
    2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa
      2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice
    3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t]
    peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: čebela
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola [kokošnják]
    1. prostor za bivanje, gojenje kokoši
    2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen prostor sploh
    3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ljudi, ki tako dogajanje povzroča
FRAZEOLOGIJA: kot v kokošnjaku
ETIMOLOGIJA: kokoš
korálnica korálnice samostalnik ženskega spola [korálnica]
    1. morska riba navadno živih barv, ki živi ob koralnih grebenih; primerjaj lat. Pomacentridae
    2. strupena kača z obročastimi vzorci rdeče, rumene in črne barve; primerjaj lat. Elapidae
    3. iz botanike nizka okrasna rastlina z drobnimi listi in majhnimi oranžno rdečimi plodovi; primerjaj lat. Nertera granadensis
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. coral snake iz korala
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]
    1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
      1.1. samica te živali
      1.2. manj formalno krzno te živali
    2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
    3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
    4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
makák makáka samostalnik moškega spola [makák]
    srednje velika rjavkasta ali rumenkasta opica z dolgim gobcem, ki živi v krdelu, živeča v Aziji ali Afriki; primerjaj lat. Macaca
STALNE ZVEZE: japonski makak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Makak, angl., frc. macaque in port. macaco ‛opica’ iz kikon. makaku
manšéta manšéte samostalnik ženskega spola [manšéta]
    1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
      1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
    2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
    3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
    4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...
manšétni manšétna manšétno pridevnik [manšétni] ETIMOLOGIJA: manšeta
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa]
    naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado
ETIMOLOGIJA: pod + kapa
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti]
    1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih
      1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
    3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: prijatelj
sámohranílstvo sámohranílstva samostalnik srednjega spola [sámohranílstvo] in [sámohraníu̯stvo]
    preživljanje, vzgoja otroka v enostarševski družini
ETIMOLOGIJA: samohranilec
simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]
    1. iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema
    2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti
    3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij
    4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]
    1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]
    1. navezati s kom tesne, zaupne stike
    2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: prijatelj
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
Število zadetkov: 22