Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máčkica máčkice samostalnik ženskega spola [máčkica]
    1. ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačica
    2. ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačica
ETIMOLOGIJA: ↑mačka
Celotno geslo eSSKJ
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja]
    1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr
      1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
      1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
    2. ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]
    1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    2. predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju
      2.1. predstojnik pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
    3. ekspresivno vodja kake skupnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sršén sršéna tudi sŕšen sršéna tudi sršèn sršéna samostalnik moškega spola [səršén] tudi [sə̀ršen] tudi [səršèn]
    večja, osi podobna žuželka z rjavimi in rumenimi progami po glavi in oprsju; primerjaj lat. Vespa crabro
ETIMOLOGIJA: = cslov. srъšenь, hrv., srb. stȑšljēn, rus. šéršenь, češ. sršeň < pslov. *sьršę, iz ide. *k'r̥h2s-én- *‛glavata žival, žuželka z veliko glavo’, tako kot litov. širšuõ, sorodno z nem. Hornisse, angl. hornet, lat. crābrō ‛sršen’, iz ide. baze *k'erh2-s- ‛glava’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šansón šansóna samostalnik moškega spola [šansón]
    pesem z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, navadno sentimentalna, satirična, za katero je značilno recitativno petje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chanson < lat. cantiō ‛petje, pesem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trágični trágična trágično pridevnik [trágični]
    2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
      2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
    3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi
      3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
    4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
Celotno geslo eSSKJ
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]
    1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
    2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
      2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
    4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: ↑zajec
Celotno geslo eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]
    1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
Število zadetkov: 31