Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo] ETIMOLOGIJA: topol
Število zadetkov: 2