Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bijen -a -o deležnik
1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
1.3 ubit, usmrčen
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Pleteršnik
blȋžnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
Celotno geslo eSSKJ
brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]
    iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
brámor -ja m
Celotno geslo Pohlin
česniti [čésniti čẹ̑snem] dovršni glagol
  1. po dolgem prelomiti, razklati
  2. udariti, treščiti
Celotno geslo eSSKJ16
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Celotno geslo eSSKJ16
desni -a -o (desni, destni, desen) pridevnik
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.1 ki je v odnosu do človeka na taki strani; SODOBNA USTREZNICA: desni
1.2 biblijsko, v zvezi z roka izraža dejanje, ki ga opravlja desnica
1.3 v krščanstvu in judovstvu, navadno v zvezi z roka izraža veličino, moč Boga, izkazano z dejanji
2. v zvezi desna roka/stran izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: desna, desnica
2.1 v zvezah na desno stran / na desni strani izraža častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda; SODOBNA USTREZNICA: na desno, na desni
2.2 ekspresivno, v zvezi na desni strani izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: 275 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ16
devetsto (devetstu) nesklonljivo, glavni števnik
izraža število 900; SODOBNA USTREZNICA: devetsto
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo eSSKJ16
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust
Vorenc
doli prisl., F169, I. deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; descendere, doli poiti, doli ſtopiti; devenire, doli priti; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; II. corruere, doli paſti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti; dificiens, kateri doli jemle, obnemaga; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; mortificare, doli tréti; procidentia, -ae, tú doli padanîe; sensim deficere, po malim doli jemati; prim. dolipriti 
Celotno geslo Pohlin
dolitreti [dólitrẹ́ti dólitárem] (doli treti) nedovršni glagol

ubijati, zatirati

Besedje16
dolitreti (doli treti) glag. nedov. ♦ P: 17 (TC 1555, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595); (doli treti/dolitreti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TR 1558)
Celotno geslo eSSKJ16
dolitreti -tarem nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo Sinonimni
dŕgniti -em nedov.
kaj s čim/po čem s čim premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo
SINONIMI:
pog. drajsati, slabš. drgajsati, zastar. drgati, star. garati1, knj.izroč. otirati, ekspr. ribati, knj.izroč. treti1
GLEJ ŠE SINONIM: cvrčati, čistiti, drgniti se, nositi
GLEJ ŠE: igrati, hoditi, šolati se
SSKJ²
drobíti -ím nedov. (ī í)
1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn. ura je enakomerno drobila čas
// publ. deliti, cepiti: drobiti industrijske organizacije; drobiti kmečka posestva / drobiti dejavnost, delo
// knjiž. delati kaj manj trdno, močno: slaba organizacija drobi delovne moči; drobiti sovražnikovo obrambo; težke razmere so drobile voljo in živce uničevale
2. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: dekletce je drobilo zraven matere; vsa razburjena je drobila proti domu / drobiti korake
3. živahno oglašati se s kratkimi glasovi: ščinkavci veselo drobijo; pren. mala dva zvonova sta prijetno drobila
// ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: drobil je razne zgodbice o svojem znancu / drobila sva o vsem mogočem
// ekspr. lahkotno peti ali igrati: ves dan je drobila tisti znani napev; pastirček si drobi na piščalko
4. ekspr. po malem, počasi jesti: drobil je velik kos kruha; suh je, čeprav zmeraj kaj drobi
5. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: na lesene strehe je drobil dež; drobiti s prsti po mizi
♦ lov. divji petelin drobi poje začetni del svojega speva; mat. drobiti pretvarjati višje merske enote v nižje
    drobèč -éča -e:
    v daljavi se je oglašal ščinkavec, drobeč svojo pesem; lahni, drobeči koraki
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Celotno geslo Etimološki
frotȋrati -am nedov.
Prekmurski
gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
Celotno geslo Etimološki
gnída -e ž
Celotno geslo Etimološki
gníti gnījem nedov.
Število zadetkov: 157