Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blaten -tna -o pridevnik
1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten
2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: blatni žakel
Pleteršnik
brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bŕnjav 1., adj. = umazan, blaten, Cerovo v Brdih-Erj. (Torb.).
Celotno geslo eSSKJ16
črn -a -o pridevnik
1. ki je take barve kot oglje ali saje; SODOBNA USTREZNICA: črn
2. ki je temne barve; SODOBNA USTREZNICA: črn
2.1 na katerem so delci kake nepotrebne, nezaželene snovi; SODOBNA USTREZNICA: umazan
2.2 ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
3. ki drugim želi in povzroča slabo, hudo; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
3.1 ki vsebuje, izraža tako željo, ravnanje
FREKVENCA: 82 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: črna kunšt
Pleteršnik
jȃnjka, f. das weibliche Lamm, M., Z.; tak si, kakor janjka pod repom (umazan), Lašče-Levst. (M.).
Celotno geslo Pohlin
kvacast [kvācast] pridevnik

umazan, blatennepopoln podatek

Svetokriški
madežan -a prid. 1. umazan: aku vy eno lepo suknio nepoſtavite veno madeshano tož. ed. ž skrinio 2. moralno omadeževan, oskrunjen: variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili s' madeshano or. ed. ž dusho k' ſvetimu obhailu (V, 223) Varjetno nastalo po absorpciji iz → umadežan.
Pleteršnik
marǫ́gast, adj. fleckig, gefleckt, gestreift; m. po obrazu = umazan, jvzhŠt.; m. les, voll Masern, Mur.; schwarzscheckig, Cig.
Prekmurski
nečísten -tna -o prid. umazan: szam vrli bio, ali vu gvantanyi necsiszten i neréden AI 1875, br. 2, 7
Prekmurski
nèčísti -a -o prid. umazan: vu necsisztoj ſtali KM 1783, 231; Vu necſiſztoj ſtali BKM 1789, 27; ka je po ſzebi nikaj nej necsiſzto KŠ 1771, 480
nèčísti -a -o sam. umazani: ár ſzam nigdár nej jo kaj necsiſztoga KŠ 1771, 372
Prekmurski
nesnájžen -žna -o tudi nesnájšen -šna -o prid.
1. umazan, nesnažen: Nesznájsna vértinya je odürna KOJ 1845, 41; Jáko ne snajšna stvár AI 1878, 28
2. nespodoben: Naj ſto ne bode práznik, ali neſznáj'zni KŠ 1771, 695; Peklénſzke kmicze neznájsno lüblejnye BKM 1789, 127; i geto bi Kám nyegovo neſznáj'sno nágocso v-pamet vzéo KM 1796, 13; ſze prepovidávajo vſza neſznáj'sna po'selejnya KMK 1780, 43
nesnájžna -ih sam. nespodobnost: i ta neſznáj'zna naſa vékſo ſznájgo májo KŠ 1771, 515
Svetokriški
nesnažen -žna prid. nesnažen, umazan: ta skleda je bila negnusna, nesnashna im. ed. ž, inu ſmerdezha ǀ aku skuſi leto ſposnate, de ſte oſtudni, naſnashni im. mn. m ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine, inu v' neſnashne tož. mn. ž ſmety teh grehou
Svetokriški
oblit -a prid. oblit, umazan: en kuhar vus okaden, inu oſſmujen, s' shupo oblit im. ed. m, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus (IV, 290) ǀ imamo nashe umaſane firtohe na mejſti koleriou nashe óblite tož. mn. ž Kamishole (V, 42)
Svetokriški
okaden prid. okajen, tj. umazan od dima: en kuhar vus okaden im. ed. m, inu oſſmujen, s' shupo oblit, s' moſtio umaſan je vezh velal, kakor en Philoſophus s' vſo ſvojo saſtopnoſtio (IV, 290) → okajen
Svetokriški
okajen -a prid. okajen, tj. umazan od dima: okajena im. ed. ž, inu oſtudna podoba hudizhava (II, 453) ǀ ſo vſy okajeni im. mn. m s'tem paklenskim ogniam (II, 452) ǀ v'tej Boshy veshi, kotli zherni, okajeni im. mn. m, vmasani, inu oſtudni (II, 453) → okaden
Pleteršnik
, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
Pleteršnik
rúpa 1., f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; (bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče-Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.-Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
Prekmurski
sméten -tna -o prid. umazan: Ár koga szrdcze je nê szmétno, Toga ni rêcs nemre bidti püszta KAJ 1848, 284
Celotno geslo Pohlin
svinjski [svȋnjski] pridevnik
  1. svinjski
  2. umazan
  3. nesnažen
Pleteršnik
špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
Število zadetkov: 29