Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: cvetličar
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: čebela
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelar
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: invalid
kozáča kozáče samostalnik ženskega spola [kozáča]
    iz zoologije velika sova s sivkastim perjem z rjavimi progami in daljšim repom, ki živi v Evropi in Aziji; primerjaj lat. Strix uralensis
ETIMOLOGIJA: koza
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
    1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: kozlič
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
    kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
mokríšče mokríšča samostalnik srednjega spola [mokríšče]
    iz biologije življenjski prostor s plitvo stoječo ali počasi tekočo vodo, za katerega so značilne vodne, vlagoljubne vrste
ETIMOLOGIJA: moker
oratórij oratórija samostalnik moškega spola [oratóri]
    1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno-instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, izvedena navadno brez igranja, scene
    2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija
    3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oratorium iz lat. ōrātōrium ‛molilnica’, iz ōrāre ‛moliti’
popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]
    1. delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh
    2. delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz popularen
varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je]
    1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti znotraj države
      1.1. študij te vede
ETIMOLOGIJA: varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Število zadetkov: 15