Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

àufbíks medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
    2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
    3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični
      3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje
    4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]
    1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije
      1.1. vsaka od takih figur
    2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna
      2.1. zlasti v ruskem okolju babica
    3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej baba
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]
    igrišče za balinanje
ETIMOLOGIJA: balinati
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: bor
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: čebela
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
ítrij ítrija samostalnik moškega spola [ítri]
    lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Y
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Yttrium, angl., frc. yttrium iz nlat. yttrium, po švedski vasi Ytterby
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: kača
kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla]
    kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...
kárželj káržlja tudi kárželjna samostalnik moškega spola [káržəl]
    1. iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. Amanita caesarea; SINONIMI: iz biologije knežja mušnica
      1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz star. kajžerl, kar je prevzeto iz nem. Kaiserling iz Kaiser ‛cesar’, po zgledu lat. Amanita caesarea, dobesedno ‛cesarska mušnica’, po rimskem cesarju Klavdiju, ki je leta 54 umrl zaradi zastrupitve z gobami - več ...
kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər]
    1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo]
    1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
    2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: kila
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
    2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
    5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
    zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: kmet
kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik]
    kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: koledovati
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]
    hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
kondomát kondomáta samostalnik moškega spola [kondomát]
    avtomat za prodajo kondomov
ETIMOLOGIJA: (po zgledu nem. Condomat) < *kondomomat, iz kondom + (avto)mat
konjerêjec konjerêjca samostalnik moškega spola [konjerêjəc]
    kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: konjereja
lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína]
    1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
    2. ekspresivno velika, navadno neobvladljiva količina česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
Število zadetkov: 40