Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]
    kdor ima alergijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej alergija
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]
    1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
    2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
ETIMOLOGIJA: anonimen
anonímno prislov [anonímno]
    takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
ETIMOLOGIJA: anonimen
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: anonimen
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba
bèv medmet
    posnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar]
    kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: bloger
ETIMOLOGIJA: blogati
blóger blógerja in blôger blôgerja samostalnik moškega spola [blóger] in [blôger]
    kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: blogar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blogger, glej blog
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo
      1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
    3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: bremza
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: brisati
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: cvetličar
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
      1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: čebelar
čudák čudáka samostalnik moškega spola [čudák]
    kdor se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: čudo
čudákinja čudákinje samostalnik ženskega spola [čudákinja]
    ženska, ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se ji to pripisuje
ETIMOLOGIJA: čudak
Število zadetkov: 49