Predlog
Alzacije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [alzácija], rodilnik [alzácije]
BESEDOTVORJE: Alzačan, Alzačanka, Alzačanov, Alzačankin, alzaški
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Alzacija
Celotno geslo
ePravopis
Bizeljsko
Predlog
Bizeljskega samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [bizélʼsko], rodilnik [bizélʼskega]
BESEDOTVORJE: Bizeljanec, Bizeljanka, Bizeljančev, Bizeljankin, bizeljski in bizeljanski
Celotno geslo
eSSKJ
cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
- vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
Celotno geslo
ePravopis
Cvičkarija
Predlog
Cvičkarije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
turistično-kulturna prireditev
IZGOVOR: [cvičkaríja], rodilnik [cvičkaríje]
Celotno geslo
eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Celotno geslo
eSSKJ
enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški]
- 1. ki je v zvezi z enologi ali enologijo 1.
- 1.1. ki je namenjen za enologe, se uporablja v enologiji 1.
- 2. ki je v zvezi s ponudbo vin
Jezikovna
Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
- poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
- računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
- pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
- znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Terminološka
Pridelava vina, varjenje piva
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Zanima me, če sta ustrezni besedni zvezi pridelava vina in pridelava piva , kljub temu da ne v prvem ne v drugem primeru ne gre za neposreden pridelek od gojenja rastlin. Tehnološko gledano sta to dva precej različna postopka, in sicer gre v prvem primeru za pretvorbo grozdnega soka z alkoholnim vrenjem, v drugem pa za postopek kvasne fermentacije žit z dodatkom vode in hmelja za okus.
Celotno geslo
ePravopis
Radgonsko-Kapelske gorice
Predlog
Radgonsko-Kapelskih goric množinska samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gričevje v Pomurju
IZGOVOR: [rádgonsko-kápelske goríce], rodilnik [rádgonsko-kápelskih goríc]
SSKJ²
someljé -êja in sommelier -ja [someljé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: someljeji so predstavili domača vina; priznani, uveljavljeni italijanski, slovenski someljeji; združenje someljejev; vinogradniki, enologi in someljeji / diplomirani, šolani somelje
strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: someljeji so predstavili domača vina; priznani, uveljavljeni italijanski, slovenski someljeji; združenje someljejev; vinogradniki, enologi in someljeji / diplomirani, šolani somelje
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
terasírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji
agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji
SSKJ²
tradicionálen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje
// ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila
2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo
// ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje
1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje
// ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila
2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo
// ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje
- tradicionálno prisl.:
tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik
Celotno geslo
ePravopis
Velika Dolina
Predlog
Velike Doline samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [vélika dolína], rodilnik [vélike dolíne]
BESEDOTVORJE: Velikodolinčan in Dolinčan, Velikodolinčanka in Dolinčanka, Velikodolinčanov in Dolinčanov, Velikodolinčankin in Dolinčankin, velikodolinski in dolinski
SSKJ²
vinár2 -ja m (á)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji
// strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje
2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali
1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji
// strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje
2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali
SSKJ²
víničar -ja m (ȋ)
1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji
2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar
1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji
2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar
Geografija
SSKJ²
vinográdnik -a m (ȃ)
kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik
// lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji
kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik
// lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
eSSKJ
zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola [zelenjádar]
- 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar
- 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjavar
Število zadetkov: 20
Dostopnost