Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
barati [bȃrati bȃram] dovršni in nedovršni glagol

koroško vprašati, barati

Celotno geslo eSSKJ16
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil
Pleteršnik
dŕzniti 2., dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
Celotno geslo eSSKJ16
eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati
2. kdo; kogatož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo Pohlin
gruntati [grúntati grúntam] nedovršni glagol
  1. postavljati temelje, utemeljevati
  2. ustanavljati
  3. preiskovati, izpraševatinepopoln podatek
Vorenc
iz predp. prim. iz hajan, iz hod, iz mej, iz pod, iz pred, iz sopariti se, iz vprašati ipd.
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: iz predl., caelare, [dobſti] is dlêtam
Celotno geslo Pohlin
izpraševati [izpraševáti izprašȗjem] (spraševati) nedovršni glagol

izpraševati

Besedje16
izvprašati glag. dov. ♦ P: 14 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DPr 1580, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603); (izvprašati/iz vprašati) glag. dov. ♦ P: 3 (TO 1564, TT 1581-82, DB 1584)
Prekmurski
opítati -am dov.
1. vprašati: I eden 'znyih právdenik opita ga KŠ 1771, 74; nego ga prvle opitamo KŠ 1754, 58; Csi znánsza szrécsas, i opitaj, kak sze mu godi KOJ 1845, 29; I opitao je te piſzácse KŠ 1771, 130
2. soditi: Ki pride opitat, Szvoje verne kſzebi zvát BKM 1789, 8
opítati se -am se vprašati se: Opitas ſze, zakaj ſzi bio tak jálni BKM 1789, 439; vkom pak kerſchánſztvo ſztoy, akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4
Pleteršnik
ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.-Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
Prekmurski
pítati -am nedov. vprašati: i bojali ſzo ſze ga pitati od té rejcsi KŠ 1771, 200; Pitam tak za kákse rejcsi volo ſzte poſzlali po mene KŠ 1771, 373; Záto ſzlobodno zdaj'se pitam nyé SIZ 1807, 5; Pitas sto je te SM 1747, 79; Niti ne pita, jeli trbej dobro csiniti KŠ 1771, 443; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; tákse kucse predszednik opomenivsi pita AI 1875, kaz. br. 3; Či te pita odgovori čedno BJ 1886, 5; I vi ne pitajte KŠ 1771, 212; domá laſztivne mo'zé naj pitajo KŠ 1771, 520; Gda bi pa Boug nyidva kárao, i pitao KM 1796, 7; Csi bi stoj pitao AI 1875, kaz. br. 6; pitao bodem váſz i jaſz KŠ 1771, 138; pitao bom váſz KŠ 1771, 69; Povem nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Krisztus te pa zaisztino ne bode pitao, kak ſze zovés KŠ 1754, 10a; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; gda bode pitala vaſſa decza KM 1796, 42; I na pouti je pitao vucsenike ſzvoje KŠ 1771, 127; I pitali ſzo ga govorécsi KŠ 1771, 38
pítati se -am se vprašati se: nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
Besedje16
pitati2 [vprašati] glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)
Prekmurski
popítati -am dov. povprašati, vprašati: Popitaj koga, jeli szo Goszpoud domá KOJ 1845, 25
Celotno geslo Pohlin
poprašati [poprašáti poprášam] dovršni glagol

povprašati

Celotno geslo Pohlin
poprašek [poprȃšǝk] samostalnik moškega spola

vprašanje

Pleteršnik
prášati, -am, vb. pf. (impf.) fragen; (nam. vprašati, Mik. (V. Gr. IV. 307.)).
Celotno geslo Pohlin
prašati [prašáti prášam] dovršni glagol

vprašati

Pleteršnik
prisiljìv, -íva, adj. zudringlich, Cig. (T.); prisiljivo vprašati, Zv.
Pleteršnik
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
Pleteršnik
smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.-C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.-Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.-Mik.
Število zadetkov: 32