Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola
1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
FRAZEOLOGIJA: gorivzdigniti kaj iz blata, vreči kaj v blato
Pleteršnik
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
Prekmurski
dòli šùknoti ~ -em dov. vreči: da szo i Vogerszkoga Krála z-konya doli súknoli KOJ 1848, 57
Prekmurski
dòli vr̀čti ~ vr̀žem dov.
1. vreči: (Kamenica) je ne szlobodno dolivr'zti KAJ 1870, 7
2. sleči: naj povolijo oblêk dolivrcsti AI 1875, br. 1, 7; vrzi ſze doli KŠ 1771, 11
3. odstraniti: Doli vrſzti ſztároga Adama SŠ 1796, 20; Kejp te mrtelnoszti, Tak doli vr'zem toga KŠ 1754, 250; i kralico dolivrgo AI 1875, kaz. br. 8; ka bi járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3
dòli vr̀čti se ~ vr̀žem se vreči se: do pekla ſze doli vr'zes KŠ 1771, 36
dòli vr̀ženi ~ -a ~ -o odstranjen: ár je doli vr'zen to'zecz bratov naſſi KŠ 1754, 118; jeli je te zczérkvi doli vr'zeni KŠ 1771, 743
Besedje16
dolivreči (doli vreči) glag. dov. ♦ P: 13 (TM 1555, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči
2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
3. kdo/kaj; kogatož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati
4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih
Svetokriški
izvreči dov. dol vreči, pregnati: G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil del. ed. m tiga greshniga Jskariota (III, 191)
Pleteršnik
ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
Pleteršnik
klǫ̑p, -ȋ, f. 1) die Bank; vreči kaj pod k., etwas beiseite thun, aufgeben; s klopi pod klop, vom Regen in die Traufe, Cig.; — 2) beim Wagen der Querbalken über dem Achsenstock unter dem Rungstuhl, C.
Pleteršnik
krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.-Mik.
Prekmurski
ličìti tudi lüčìti -ím dov. zalučati, vreči: Te se [lenivec] na tla ličí AI 1878, 13; té naj prvi kamen na nyou licsi KŠ 1771, 291; ali kony sze potekno i kralico prêg gláve na deszét sztopájov lücso AI 1875, kaz. br. 8; Na czeszto je lücso AIN 1876, 24
Svetokriški
lučiti -im dov. vreči, zalučati: en Kamen luzhij 3. ed. v'eniga pſa, nogo mu odbie ǀ v' frazho gadene, ſavertij, luzhij 3. ed., ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ takrat Chriſtus en shebel s' katerem je bil na Chriſu perbit ſa njo luzhj 3. ed., inu v' lize jo ſadene ǀ popade shpegu ga ob tla lushi 3. ed., ter na ſtukoſſu resbije ǀ Titormus Buſequa, od kateriga pisheio, de je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti, ter je jo luzhil del. ed. m 100 shritu, ali ſtopin dalezh
Pleteršnik
máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
Pleteršnik
mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
Pleteršnik
mastíti 2., -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Kras-Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.
Celotno geslo Pohlin
mošnja [móšnja] samostalnik ženskega spola
  1. mošnja, tj. vreči podobna priprava za nošenje denarja
  2. mošnja, tj. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi

PRIMERJAJ: mošnjica

Celotno geslo Pohlin
mošnjica [mošnjíca] samostalnik ženskega spola

mošnja, tj. vreči podobna priprava za nošenje denarja

PRIMERJAJ: mošnja

Besedje16
nazajvreči (nazaj vreči) glag. dov. ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595); (na zaj vreči) glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Prekmurski
nòtri lüčìti ~ -ím dov. vreči v kaj: je eden pogan Marie kejp v szodisinszko germouvje notrilücso KOJ 1914, 108
Besedje16
odvreči glag. dov. ♦ P: 10 (TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595; (odvreči/od vreči) glag. dov. ♦ P: 1 (TT 1577)
Število zadetkov: 58