Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

adíjo medmet [adíjo]
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
      1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
      4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
dramátičnost dramátičnosti samostalnik ženskega spola [dramátičnost]
    1. elementi, struktura drame
    2. ekspresivno lastnost česa, da je zelo napeto, razburljivo
ETIMOLOGIJA: dramatični
jêj in jèj medmet
    1. navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna
    3. podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    4. izraža, da govorec občuti veselje, radost
ETIMOLOGIJA: joj
jèžeš medmet [jèžəš]
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen
      1.1. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja
      1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
jòjmene in jôjmene tudi jójmene medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, česa ne odobrava, kaj obžaluje, negoduje
      1.1. izraža, da je govorca strah, je zaskrbljen nad prihodnostjo, se pritožuje nad usodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto in pod vplivom joj prenarejeno iz nem. ojemine, to pa iz srlat. o Jesu Domine ‛o gospod Jezus’
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]
    1. delati, oblikovati kodre
      1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
    2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast
      2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: koder
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
òj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca
    2. izraža, da je govorec vznemirjen
    3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti
    4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudariti
ETIMOLOGIJA: verjetno iz o
ôjêj in ôjej in ojêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi
      1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz o + jej, ojoj in prevzeto iz nem. o jeh
ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      2.1. izraža, da se govorec spominja česa neprijetnega, nezaželenega
    3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: sovpadlo o + joj in ponovljeni medmet (j)o + jo + j(o), ki posnema jokanje
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]
    1. vulgarno žensko spolovilo
    2. vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun
    3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
      3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
    2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: prase
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]
    1. neformalno svinja
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
      2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
    2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati
      2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
Število zadetkov: 17