Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ahá1 in ahà členek
    1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
      2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
    2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
    3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca
    4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: hajdi
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
    1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
      1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
    2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: crkniti
nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna]
    1. neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma
      1.1. navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivno babica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák]
    1. vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: starinsko pešec
    2. manj formalno šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: kmet
    3. ekspresivno kdor je izkoriščan, za kaj izrabljen, zlasti kot eden od množice vodenih, navadno družbeno in ekonomsko šibkejših oseb
    4. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešec
    5. kot prislov v obliki pešaka, pešake, neformalno brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peš
ETIMOLOGIJA: peš
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: bratiti
popízditi popízdim dovršni glagol [popízditi] FRAZEOLOGIJA: za popizdit, Za popizdit!
ETIMOLOGIJA: pizditi
súžnjelastníštvo súžnjelastníštva samostalnik srednjega spola [súžnjelastníštvo]
    1. družbena ureditev, v kateri je dovoljeno, sprejemljivo lastništvo ljudi, zlasti kot neplačane delovne sile
    2. ekspresivno podrejanje koga, odrekanje pravic komu, zlasti ekonomskih, socialnih
ETIMOLOGIJA: sužnjelastnik
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
Število zadetkov: 11