Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. , hrv., srb. , stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
hélijev hélijeva hélijevo pridevnik [hélijeu̯ hélijeva hélijevo] ETIMOLOGIJA: helij
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
1 medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, sopihanju
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas sove
      1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema zategel zvok trobila
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), uuu
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
infékt infékta samostalnik moškega spola [infékt]
    vdor povzročiteljev bolezni v organizem ali obolenje zaradi takega vdora
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Infekt iz lat. infectus ‛okužen’ iz inficirati
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik [ispodrínjen]
    1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor
    2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
jéščnost jéščnosti samostalnik ženskega spola [jéščnost]
    stanje, lastnost koga, da rad, veliko jé
ETIMOLOGIJA: ješč
kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr]
    električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
ketóza ketóze samostalnik ženskega spola [ketóza]
    1. iz medicine, iz veterine stanje, pri katerem organizem zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov za lastne energijske potrebe razgrajuje maščobe
    2. iz farmacije, iz kemije monosaharidna spojina z eno ketonsko skupino
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketosis, iz keton
kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka]
    iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije udornica
ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]
    1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna
      1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
    2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz kotel ali h kot - več ...
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]
    majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
    1. ki ni povsem zaprt
    2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
    3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
    4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: pol + zaprt
prehláden prehládna prehládno pridevnik [prehládən]
    ki je preveč hladen
ETIMOLOGIJA: hladen
Število zadetkov: 51