Zadetki iskanja
- ● žaljivo govoriti ● žaljivo (se) izraziti, izražati ● žaljivo pisati ● žaljivo se obnašati, vesti ● zveneti žaljivo
- ● žaljivo nizek
iz prava namerno širiti, izpostavljati domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugleduZasebni tožnik mu očita, da ga je v tisku žaljivo obdolžil, to pa lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu. V zasebni tožbi zasebnemu detektivu očita, da ga je, ko se je oglasil pri njem v najemniškem stanovanju, žaljivo obdolžil, češ da se ukvarja s trgovino z mamili. Novinarju je očital, da ga je žaljivo obdolžil, ko ga je javno ožigosal kot prevaranta in goljufa. Vse do prejema tožbe sploh nisem vedel, da je omenjen v knjigi. Vsekakor ga nisem želel žaljivo obdolžiti, kot mi očita.
OSNOVNIK
primernik
opisni
presežnik
opisni
OSNOVNIK
primernik
opisni
presežnik
opisni
OSNOVNIK
primernik
opisni
presežnik
opisni
iz prava namerno širiti, izpostavljati domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu