cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
cvét -a m; dv. tudi -ôva -ôv; mn. tudi -ôvi -ôv (ẹ̑) utrgati ~; poud. ~ naroda |najboljši del|; vznes. biti v ~u mladosti |na višku mladosti|; snov., lekar. (vinski) ~
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
cvẹ̑t -a m
Celotno geslo
Etimološki
bobov cvet – glej bȍb1
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
Pleteršnik
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
cvet samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
cvet -a samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
cvet sam. m ♦ P: 19 (TKo 1557, TPs 1566, KB 1566, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarstvo
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
Farmacija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 133
Dostopnost