- ki je iz armiranega betona; SINONIMI: železobetonski
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
- 1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
- 1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
- 1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
- 4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
- 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
- 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
- 2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
- 2.1. ki kaže, izraža tako enakost, podobnost; SINONIMI: enakovreden
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
- stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
- 1. ki je v zvezi s konjeniki 1.
- 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo konjeniki 1.
- 2. ki je v zvezi s konjeniki 2. ali konjeništvom
- 2.1. ki je namenjen za konjenike 2.
- 1. ki je v zvezi s krasoslovci ali krasoslovjem
- 1.1. ki temelji na krasoslovju, izhaja iz krasoslovja
- 1.2. ki je namenjen za krasoslovce
- navadno v množini ploščat ovalen pripomoček za hojo po snegu, ki zaradi večje površine preprečuje ugrezanje
- 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
- 1.1. ki kaže, izraža tak odnos
- 2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
- 2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
- 1. družbena ureditev, v kateri je dovoljeno, sprejemljivo lastništvo ljudi, zlasti kot neplačane delovne sile
- 2. ekspresivno podrejanje koga, odrekanje pravic komu, zlasti ekonomskih, socialnih
- 1. ki je v zvezi s tragedijo 1.
- 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice
- 2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
- 3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi
- 3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
- 4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
- 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti znotraj države
- 1.1. študij te vede