Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki je v zvezi z invalidi 1. ali invalidnostjo 1.
- 1.1. ki je namenjen za invalide 1.; SINONIMI: invaliden
- 1.2. ki temelji na invalidnosti 1., izhaja iz invalidnosti 1.
- 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo invalidi 1.
- 1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost
- 1.1. prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec nepričakovano pokaže ogovorjenemu, navadno majhnemu otroku, svoj obraz
- 2. kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku
- ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
- 1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
- 2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
- 3. ekspresivno prihajati iz rodil
- 1. manjši, lažji dirkalni avtomobil brez karoserije
- 1.1. šport, pri katerem se dirka s takimi avtomobili
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi z gokartom 1., 1.1.
- samica ovčarja
ETIMOLOGIJA: ↑ovčar