Zadetki iskanja
ETIMOLOGIJA: ↑bled
- 1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
- 2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
- 3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
- 4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
- 5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
- pes črne ali srebrnkasto sive barve, s podolgovato glavo in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi
- 1. neformalno potiti se, znojiti se
- 2. neformalno močno, zavzeto truditi se za kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. schwitzen < stvnem. swizzen < ide. *su̯eid- ‛potiti se, pot’, tako kot stind. svídyati, latv. svîst