Fran > eSSKJ

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak

2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
1.1. samica te živali

2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3. ekspresivno privlačna ženska

4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati

2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati

3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli

2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli

3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave

4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav

5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način

1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
1.1. samec te živali

2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. manjši vlak, zlasti za prevoz turistov
1.1. temu podobno cestno vozilo; SINONIMI: cestni vlak, turistični vlak

2. igrača, ki predstavlja vlak

3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono

1. izločati snov, iz katere čebele delajo med

2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost

3. ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

4. v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten
4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo

5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti

ženska, ki se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešakinja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis

2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida

3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati

del cestišča, namenjen za vožnjo vozil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo

2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo

1. tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u posnema žvižg

2. tudi s ponovljeno črko u ponazarja zelo hitro gibanje, premikanje

3. s ponovljeno črko u izraža, da je govorec prijetno presenečen, navdušen, kaj občuduje

4. s ponovljeno črko u izraža, da govorec občuti olajšanje, duševno razbremenitev

5. kot samostalnik, tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u, ekspresivno žvižg

1. prostor, območje, kjer se živali plodijo

2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati

3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak

4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego

napol stopljen sneg, navadno shojen, zvožen

1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu

2. starinsko ruta