Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
blizi5 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cegelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na cegel; SODOBNA USTREZNICA: opečni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Celotno geslo eSSKJ16
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina
Celotno geslo eSSKJ16
dolinski -a -o pridevnik
ki se nanaša na dolino; SODOBNA USTREZNICA: dolinski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Prekmurski
krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13
Pleteršnik
mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches (z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
Prekmurski
orság -a m
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83
Svetokriški
posveten -tna prid. posveten: ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
Pleteršnik
požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
Pleteršnik
prejẹzíti, -ím, vb. pf. mit einem Damm durchziehen: p. dolino, Levst. (Cest.); — mit einem Damm absondern, abdämmen, Cig.
Svetokriški
Sihem2 -a m zemljepisno lastno ime Sihem: rauen tiga mesſta ſichem im. ed. ǀ Gdu navej koku mozhnu ſe je potil per shterni Sichen im. ed. ǀ kadar pride v'dolino ſihem im. ed. ǀ kadar on pride v' dolino Sihem im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie cellu meſtu Sichem tož. ed. Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo v'Sichimi mest. ed. Síhem, lat. V Sichem, mesto v kanaanski deželi (SP 1 Mz 33,18)
Pleteršnik
tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn-Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.-Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.
Pleteršnik
zapȋrati, -am, vb. impf. ad zapreti; 1) zuschließen; z. okna, vrata; z. se, sich schließen: vrata se ne zapirajo dobro (schließt nicht gut an); pot z., den Weg versperren; pogled v zgornjo dolino z., LjZv.; — verstopfen: nekatere jedi život zapirajo, Cig.; z. kot, einen Winkel einschließen (math.), Cig. (T.); — 2) einsperren; tatove z.; — 3) voda se mu zapira, er hat die Wassersperre.
Pleteršnik
zavalíti, -ím, vb. pf. 1) durch etwas Hingewälztes verrammeln, verwälzen, Cig., M.; cesto, vrata z. s čim, Cig.; — 2) bewirken, dass sich etwas wälzt, hinwälzen; kamen k grobnim durim z.; sod v klet z.; — z. žival, ein Thier niederschlagen; — z. se, sich wälzend dahinstürzen; kamen, hlod se je zavalil s hriba v dolino; ungeberdig sich legen; z. se v travo, na posteljo; z. se kakor klada, kakor konj, Cig.; — 3) zavaljen, dick und fett, Kr.; plump, Cig.: nemaren, zavaljen, neučen človek, Krelj.
Število zadetkov: 17