Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: ↑pešak
Celotno geslo eSSKJ
révskniti révsknem in rêvskniti rêvsknem dovršni glagol [réu̯skniti] in [rêu̯skniti]
    1. oglasiti se s kratkim odrezanim, ostrim glasom
      1.1. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede revsk
Celotno geslo eSSKJ
teriêrka teriêrke samostalnik ženskega spola [terijêrka]
    samica terierja
STALNE ZVEZE: bostonska terierka, jorkširska terierka, škotska terierka, višavska terierka, yorkshirska terierka
ETIMOLOGIJA: ↑terier
Celotno geslo eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
Celotno geslo eSSKJ
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]
    1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít]
    1. kdor ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti
    2. iz biologije vrsta, ki je v primernih življenjskih okoljih razširjena skoraj po vsem svetu; SINONIMI: kozmopolitka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ohô in ohò medmet
    1. izraža, da je govorec presenečen, začuden
      1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spozna
      1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudi
ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho
Celotno geslo eSSKJ
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
škljòc medmet
    1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata
      1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
      1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
      1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
    2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
      2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
      2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
Celotno geslo eSSKJ
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: ↑večerja
Celotno geslo eSSKJ
kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati]
    pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo eSSKJ
róler rólerja samostalnik moškega spola [róler]
    1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, rolarka
    2. kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo s črnilom
    3. valju podoben pripomoček za masažo, krepitev mišic
    4. iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka postavi nazaj v prvotni položaj
STALNE ZVEZE: hitrostni roler, hokejist na rolerjih, hokej na rolerjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’
Celotno geslo eSSKJ
zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôu̯čica]
    1. iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: jezerska zlatovčica, potočna zlatovčica
ETIMOLOGIJA: ↑zlato
Celotno geslo eSSKJ
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]
    1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]
    1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
    2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
    3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti
Število zadetkov: 129