Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]
    1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
      1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]
    tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: bezeg
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: bor
borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]
    iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor
STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: bor
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]
    1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
      1.1. plodovi tega grma
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
cítrus cítrusa samostalnik moškega spola [cítrus]
    1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: agrum
      1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: agrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. citrus
cítrusni cítrusna cítrusno pridevnik [cítrusni] ETIMOLOGIJA: citrus
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
    1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
    2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: čebela
čikgúmi glej čigúmi
dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo] STALNE ZVEZE: dateljnova palma
ETIMOLOGIJA: datelj
dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo] STALNE ZVEZE: datljeva palma
ETIMOLOGIJA: datelj
genealóški genealóška genealóško pridevnik [genealóški] ETIMOLOGIJA: genealogija
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: gliva
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. , hrv., srb. , stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
Število zadetkov: 52