ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6
Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
eSSKJ16
boj1 -a samostalnik moškega spola
1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 zoper koga, s kom
1.2 kogarod.
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)
Celotno geslo
eSSKJ16
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ16
brončen -a -o pridevnik
1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast
1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast
FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov
1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes
2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj
Celotno geslo
eSSKJ16
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Celotno geslo
eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Celotno geslo
eSSKJ16
donda -e samostalnik ženskega spola
barvni lok na obzorju, ki nastane zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah; SODOBNA USTREZNICA: mavrica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Vorenc
gosli ž mn., F4, fides, fidium, goſli; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; pandura, goſli; plectrum, -tri, lók od goſli
Vorenc
gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
Vorenc
Vorenc
kolo s, F25, absis, -dis, platiszhe, ali lók, na kolleſſu, peiga per gvèlbu; birotum, en vuos s'dvéma koleſma; canthus, ẛheleẛna ſhina na kolleſih; gerarium, enu kollú, s'katerim ſe per ṡidaniu vinta vlézhe; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; modiolus rotae, enu peiſtu v'kolleſſu; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi; rhombus, -bi, koluvrata kollú; rota, -ae, kollú; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknia v'peiſti
Vorenc
kriv1 prid., F9, apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lok, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; camurus, -a, -um, krivu, v'krivenu, v'krivena poſſoda; covinus, -ni, ene voiṡke kulla, ali vus, na katerim ſo bily oſtri, inu krivi mezhi k'ſeikanîu; curvescere, krivu perhajati; devium, en kriu poot; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; repandus, -a, -um, kriu, vunkai vkriven; torvosus, -a, -um, kriu, ṡlokou, ṡvyt; transversus, po ſtrani, ſtranṡki, krivú
Vorenc
krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
Pleteršnik
Prekmurski
làgov -a -o prid. hud, slab: i szükali szo sze, kak lagov lok TA 1848, 64; O lagov sors, morem idti AIP 1876, br. 3, 7; Ár što je lagov je dobre rêči nêvrejden BJ 1886, 5; Ti lagovi lüdi példe ti ne lübi SŠ 1796, 63
Prekmurski
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost