Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kóder kóli; in kóderkóli prislov [kódər kóli]
    1. navadno v zvezi od koder koli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. navadno v zvezi od koder koli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: koder in koli
mijávkanje mijávkanja samostalnik srednjega spola [mijáu̯kanje]
    1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čim
ETIMOLOGIJA: mijavkati
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: mijav
nína nána medmet
    1. navadno podvojeno ali s podvojeno eno sestavino uporablja se, ko želi govorec uspavati koga, zlasti otroka
      1.1. neformalno, ljubkovalno uporablja se, ko govorec vošči komu lahko noč
    2. kot glagol, neformalno, ljubkovalno spati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ninna, nanna ‛spančkanje, spanec’, ninna nanna ‛uspavanka’, verjetno imitativnega izvora
sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin] ETIMOLOGIJA: sivka
vékati vékam nedovršni glagol [vékati]
    1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
    2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
    3. ekspresivno prihajati iz rodil
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
vgravírati vgravíram dovršni glagol [wgravírati]
    1. vrezati črke, podobe v tršo podlago
    2. ekspresivno povzročiti, da se česa ne da pozabiti
ETIMOLOGIJA: gravirati
žájfa žájfe samostalnik ženskega spola [žájfa]
    1. neformalno milo
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfnica
FRAZEOLOGIJA: pobirati žajfo, vrniti komu milo za žajfo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. seife (današnje nem. Seife) iz stvnem. seifa ‛smola’ - več ...
žájfnica žájfnice samostalnik ženskega spola [žájfnica]
    1. neformalno milnica
    2. neformalno televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, telenovela, neformalno žajfa
    3. neformalno, ekspresivno dogajanje z veliko zapleti, ki traja zelo dolgo, je navadno odmevno
ETIMOLOGIJA: žajfa, v drugem pomenu po zgledu angl. soap opera ‛plehka nadaljevanka’, dobesedno ‛milnata opera’, iz soap ‛milo’ in opera, zaradi reklam za čistila, ki so jih vrteli med prvimi radijskimi oddajami te vrste
Število zadetkov: 9