Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
    1. odrasla samica goveda
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno]
    1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
      1.1. ki kaže, izraža tako željo
    2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: hudoba
teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški] ETIMOLOGIJA: teologija
duét duéta samostalnik moškega spola [duét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. koreografija za dva plesalca
    3. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj]
    1. grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
òh in ôh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
    3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, o
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
cíkličnost cíkličnosti samostalnik ženskega spola [cíkličnost]
    1. lastnost česa, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. lastnost česa, da je sorazmerno nestabilno, so zanj značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
ETIMOLOGIJA: ciklični
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: e
hàh medmet
    1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
    3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
ETIMOLOGIJA: ha
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
òps medmet
    1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje
      1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
      3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz opa pod vplivom ups
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]
    1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
    2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica]
    1. pesem, ki obsega eno vrstico
    2. ekspresivno kratka, navadno duhovita misel
ETIMOLOGIJA: enovrstični
glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa]
    1. krajše pojasnilo, opomba k besedilu
    2. krajši članek, prispevek, ki navadno na kritičen in duhovit način obravnava, komentira aktualno dogajanje
    3. iz literarne vede pesem iz štirih desetvrstičnih kitic in uvodne štirivrstične kitice, ki je sestavljena iz zadnjih verzov teh kitic in predstavlja, napoveduje temeljno misel, idejo pesmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...
Število zadetkov: 25