zaključuje molitev; amen
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
eSSKJ16
Celotno geslo
eSSKJ16
apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
Svetokriški
avemarija -e ž zdravamarija: bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.
Celotno geslo
eSSKJ16
avemarija -e samostalnik ženskega spola
krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
benedictus nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. novozavezna Zaharijeva hvalnica ob obrezanju Janeza Krstnika
1.1 krščanska molitev na osnovi te hvalnice
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Pleteršnik
bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.
Celotno geslo
eSSKJ16
collecta1 – samostalnik ženskega spola
skupna molitev po uvodnem delu mašnega obreda v obliki prošnje; SODOBNA USTREZNICA: kolekta
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
Dávidov -a -o prid. Davidov: Davidov Soltar SM 1747, 92; ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; ſzini Dávidovimi BKM 1789, 2; Z-Dávidovi 'Zoltárov BKM 1789, 5
Celotno geslo
eSSKJ16
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Prekmurski
dróben tudi dróuben -bna -o prid. droben, majhen: ſzamo drobna decza SM 1747, 1; lécsa ta drôbna AI 1875, kaz. br. 8; Droubne Decze KŠ 1771, 812, 844; za Drobno Detzo ABC 1725, A1a; Molitev za drobno Deczo ABC 1725, A6b; kak rano droubne fticſicze ſzpejvajo BKM 1789, 377
Prekmurski
drǘgi -a -o vrstil. štev. drugi: drügi tau katechiſmuſſa TF 1715; Drügi zrok TF 1715, 5; Drüga molitev SM 1747, 62; drügo Bosjo zápoved TF 1715, 13; Drügo ſzveſztvo KŠ 1754, 6; i drügomi, trétyemi KŠ 1754, 7b; Vdrügi knigai Mozſeſſovi TF 1715, 17; vdrügi knigai Moyſeſsovi SM 1747, 46; gda ſze je ob drügim poſztavo KŠ 1771, 338; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
Prekmurski
gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808
Pleteršnik
gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
Prekmurski
gòri podigávanje ~ -a s dviganje: Molitev vu naſſe pámeti k-Bogi gori podigávanyi ſztoji KMK 1780, 24
Prekmurski
gòri prijéti ~ prímem dov. sprejeti: ki potrdjenyé zvrejdnim tálom ſcsé gori prijéti KMK 1780, 60; k-literi t more escse s goriprijéti KOJ 1833, 86; k literi t more escse s goriprijéti AIN 1876, 51; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; kikoli gori prime edno tákse dejte KŠ 1771, 200; ſto me gori prime KM 1783, 145; Naj tvojega Sz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; gda ſtero ſzveſztvo vrejdno gori primemo KMS 1780, B3; i váſz gori primejo, jejte KŠ 1771, 202; Ki ga gori tü primejo, Tam vecsno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; more biti váſz gori primejo, ino váſz ne ospotajo SIZ 1807, 41; Gori primi moie kricsanye, moi králl ABC 1725, A7b; Primi me gori tvojga, Goſzpodne lasztivnoga KŠ 1754, 246; primi gori milosztivno naſſo molitev KM 1783, 100; Radi ga gori primmo BKM 1789, 12; Nemocsnoga pa vu vöri gori primte KŠ 1771, 479; ſtere ſzi zanász gori prijao KM 1783, 58; Me vnougo plakanye kak ſzi gori prijo BKM 1789, 303; naj bi vogerszki národ vu krilo Szvéte Materé Cérkve gori prijao KOJ 1848, 12; Ali Bog ár me je gori prijao TA 1848, 40; da bi náz Boug kſzebi gori priau vu nebeſzko králeſztvo TF 1715, 30; Ár ga je Boug gori prijao KŠ 1771, 479; ino ſzmo te gori prijali BKM 1789, 86; geto ſzte gori prijali rejcs Bo'zo KŠ 1771, 615; ka ſzo gori prijali Apoſtolov rejcs KŠ 1771, 613; so nyega tüdi lüdno gorprijali BJ 1886, 24
Prekmurski
gòri vzéti ~ vzèmem dov.
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
gospód tudi gospóud -a m
1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19
2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4
3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13
1. gospodar: naj je, i ſzlüga, liki goſzpoud nyegov KŠ 1771, 33; Nej je niti ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; csloveki, liki nyih goſzpoudi, podvrgao KŠ 1754, 94; ſzluga on nazvejſzto je goſzpoudi ſzvojemi eta KŠ 1771, 220; 'Sena je pa du'sna Mou'si, glávi i Goſzpoudi ſzvojemi podlo'sna biti SIZ 1807, 10; pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Kriſztina je ednoga lagojega Goſzpouda ſzlü'ſila KM 1790, 40; [pes] nájde svojega gospoda AI 1878, 8; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 19
2. spoštljiv naslov za odraslega moškega: Goszpod ABC 1725, A3a; goszpôd AIN 1876, 17; eden ſzveczki Goſzpoud BKM 1789, 7b; ino je gospôda vučitela poslüšala BJ 1886, 4
3. duhovnik: Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
4. Kristus, Bog: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; právi Goszpod vdrügi Knigai Moysessovi ABC 1725, A4b; Dober, i pravicsen je Goſzpod SM 1747, 93; ſto je Goſzpoud KŠ 1754, 222; Ocsa, Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Szvéti Goszpoud Boug KM 1783, 8; Vadlüje te, kaj ſzi Goſzpoud BKM 1789, 2; Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; je molitev mojo Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Stoie Cslovik ki ſze boji Goſzpoda SM 1747, 93; mojega Goſzpouda ſzlejdnya zapovid KŠ 1771, 261; Prôti velkoszti goszpôda 'zitka KAJ 1848, 8; idem kbogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; vſze Goſzpodé Goſzpoudi BKM 1789, 7b; kaj je vidila Goſzpouda KŠ 1771, 332; tebé Bogá, i Goszpouda KM 1783, 9; Nebész Gospôd BJ 1886, 8; po Postüvanom Goſzpoudi KM 1796, 1; Vu Jezuſſi Goſzpoudi naſſem KMK 1780, 7; ſzo nej trijé Goſzpoudje nego je eden Goſzpoud KM 1783, 13
Prekmurski
Gòspodnov -a -o prid. Kristusov, Božji: návuk Goſzpodnov nyim predkládali TF 1715, 7; odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; Molitev Goſzpodnova ABC 1725, A4b; Düh Goſzpodnov pri meni jeſzte SM 1747, 10; Molitev Goſzpodnova SM 1747, 43; Zové ſze Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Molitev Goſzpodnova KŠ 1754, 6; ſtera te Düh Goſzpodnov po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; Molitev Goſzpodnova KM 1790, 109; od Vecsérje Goſzpodnove TF 1715, 43; zpehára Goſzpodnovoga pié SM 1747, 24; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208; Tenya velikoszti goszpodnove KAJ 1848, 8; molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; je ſzedo na ſztolecz Goſzpodnov SM 1747, 28; ſzmert Goſzpodnovo nazveiſzcsávaite SM 1747, 23; bode vido Kriſztuſa Goſzpodnovoga KŠ 1771, 170; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9; zapovidáva znati Goſzpodnovo Molitev KMK 1780, 6; v Goszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; mi vGoſzpodnovi vecsérgyi, greihov odpüſchenyé zadobimo TF 1715, 44; ako ſze vu Rédi Goſzpodnovom dersi SM 1747, 20; po reicſi Goſzpodnovovi naprávlena SM 1747, 3; vu právdi Goſzpodnovoi SM 1747, 25; ſteri v-Goſzpodnovoj právdi má veſzeljé KŠ 1754, 5; ki je priſao vu Iméni Goſzpodnovom KŠ 1771, 68; hodécsevu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370; vu Goſzpodnovom vinogradi BKM 1789, 3; koteri zGoſzpodnovov ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; Goſzpodnovijeſzmo KŠ 1771, 479; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo SM 1747, 93; ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 141
Dostopnost