Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet
ETIMOLOGIJA: bula
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
    1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]
    1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
    2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz drozga
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka]
    1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
    2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem
      2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz drsalec, iz drsati
glavník glavníka samostalnik moškega spola [glau̯ník]
    priprava z zobci za česanje, oblikovanje, nego las ali dlake
ETIMOLOGIJA: glava
hòj in hôj medmet
    1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
      1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
karáfa karáfe samostalnik ženskega spola [karáfa]
    steklena posoda s širšim spodnjim delom in ožjim vratom, zlasti za vino, vodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. caraffa in špan. garaffa iz arab. ġarrāfa ‛trebušasta steklenica’ iz ġarrāfa ‛zajemati, črpati’
kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna]
    kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost
ETIMOLOGIJA: kobilar
kúmkvat kúmkvata samostalnik moškega spola [kúmkvat]
    1. manjše zimzeleno sadno drevo z drobnimi podolgovatimi pomarančam podobnimi plodovi; primerjaj lat. Citrus japonica
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kumquat, nem. Kumquat iz kanton. kit.
medonôsen medonôsna medonôsno pridevnik [medonôsən]
    ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medovit
STALNE ZVEZE: medonosna čebela
ETIMOLOGIJA: iz nositi med
otréti otrèm dovršni glagol [otréti]
    1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: treti
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešak
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]
    kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz sadizem
sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati]
    1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
    2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija
škržád glej škržát
Število zadetkov: 26