Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]
    1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]
    1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea
      1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: cvet - več ...
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: cvetača
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]
    gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej juha - več ...
hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
    2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]
    1. kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus
      1.1. korenika te rastline, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki
vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
      2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
    3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
    4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
Število zadetkov: 15