Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
členkôvni členkôvna členkôvno pridevnik [členkôu̯ni] ETIMOLOGIJA: členek
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
jámbski jámbska jámbsko pridevnik [jámpski] STALNE ZVEZE: jambski enajsterec
ETIMOLOGIJA: jamb
mèdbesedílni mèdbesedílna mèdbesedílno pridevnik [mèdbesedílni] ETIMOLOGIJA: iz med besedili
pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet
      1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno poet
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz peti
povédkovnik povédkovnika samostalnik moškega spola [povétkou̯nik] in [povetkôu̯nik]
    iz jezikoslovja beseda, ki je v stavku ob pomožnem ali pomensko oslabljenem glagolu in izraža aktualno lastnost
ETIMOLOGIJA: iz povedkov iz povedek
samostálniški samostálniška samostálniško pridevnik [samostálniški] STALNE ZVEZE: samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, samostalniška zveza
ETIMOLOGIJA: samostalnik
spésniti spésnim dovršni glagol [spésniti]
    1. napisati pesem
    2. slabšalno reči, napisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega
ETIMOLOGIJA: pesniti
stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: verz
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...
ùh medmet
    1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
      1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
    2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
    3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
      3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
      3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]
    1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih
      1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: stih
    2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih
STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...
vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni] STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: verz
Število zadetkov: 13