Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]
    iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
flèk flêka samostalnik moškega spola [flèk]
    1. neformalno madež
    2. neformalno lisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fleck < stvnem. flec, nejasnega izvora
fósfor fósforja tudi fósfora samostalnik moškega spola [fósfor]
    rumenkasto bel strupen ali rdeč nestrupen element, kemijski element; simbol: P
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Phosphor iz nlat. phosphorus, to prevzeto iz gr. phōsphóros ‛ki nosi luč’, iz phõs ‛luč’ + phorós ‛nesoč’, poimenovan po lastnosti, da je dobro gorljiv - več ...
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
kardinál kardinála samostalnik moškega spola [kardinál]
    najvišji dostojanstvenik v Katoliški cerkvi, ki ga imenuje papež
STALNE ZVEZE: rdeči kardinal
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal) iz clat. (episcopus) cardinalis, dobesedno ‛glavni škof’, iz kardinalen
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: muha - več ...
napŕstec napŕstca samostalnik moškega spola [napə̀rstəc]
    iz botanike rastlina z navzdol obrnjenimi zvonastimi cvetovi v grozdastem socvetju in večjimi listi na visokem pokončnem steblu; primerjaj lat. Digitalis
STALNE ZVEZE: rdeči naprstec, škrlatni naprstec
ETIMOLOGIJA: prvotno *‛naprstnik’, po zgledu nem. Fingerhut ‛naprstnik’ in ‛naprstec’
pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]
    medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda
STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda]
    1. medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda
    2. igrača, ki predstavlja medveda s črno-belo dlako
STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]
    1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
    2. iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda
    3. manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica
STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: plav
plíš plíša samostalnik moškega spola [plíš]
    tkano blago, na eni strani mehko kosmato, navadno za igrače, oblazinjeno pohištvo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Plüsch iz frc. peluche, iz éplucher ‛lupiti, trebiti’ < vulglat. pilūccāre, iz lat. pilāre ‛puliti dlake, lase’ iz pilus ‛las, dlaka’ - več ...
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: cediti
purán purána samostalnik moškega spola [purán]
    1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura
      1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: pura
FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: pura
résica résice samostalnik ženskega spola [résica]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resa
    2. navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice
ETIMOLOGIJA: resa
Število zadetkov: 31