Zadetki iskanja
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
ETIMOLOGIJA: ↑črn
- 1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
- 2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
- 2.1. plodovi te oljke
- 2.2. olje iz plodov te oljke
- 3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
- 4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
- 5. neformalno, koroško borovnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn
Celotno geslo
eSSKJ16
dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina
SSKJ²
SSKJ²
izpláti -póljem tudi spláti spóljem dov., izpôlji izpoljíte tudi spôlji spoljíte; izplál in izplàl tudi splál in splàl (á ọ́)
1. s sunkovitim zajemanjem spraviti vodo iz česa: izplati vodo iz čolna / izplati čoln
2. agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: pšenico bo treba še izplati
3. zastar. izplakniti, izprati: izplati posodo / voda je izplala rodovitno zemljo
1. s sunkovitim zajemanjem spraviti vodo iz česa: izplati vodo iz čolna / izplati čoln
2. agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: pšenico bo treba še izplati
3. zastar. izplakniti, izprati: izplati posodo / voda je izplala rodovitno zemljo
SSKJ²
izpráti -pêrem tudi spráti spêrem dov., izprál tudi sprál (á é)
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izprati perilo; izprati v mlačni vodi; dobro izprati / izprati rano z alkoholom; izprati si usta
♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi
2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izprati belež s tal; izprati kri z roke; izprati milnico; izprati madež z bencinom
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstraniti kaj drobnega: naliv je izpral rodovitno plast zemlje / voda je izprala skalo
4. mont. v vodi ločiti koristne rudnine ali premog od jalovine: izprati zlato
1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izprati perilo; izprati v mlačni vodi; dobro izprati / izprati rano z alkoholom; izprati si usta
♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi
2. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izprati belež s tal; izprati kri z roke; izprati milnico; izprati madež z bencinom
3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstraniti kaj drobnega: naliv je izpral rodovitno plast zemlje / voda je izprala skalo
4. mont. v vodi ločiti koristne rudnine ali premog od jalovine: izprati zlato
- izprán tudi sprán -a -o
1. deležnik od izprati: izpran madež; lepo izprano perilo
2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in izprana ruta / izprane barve / izprano seno / od dežja izpran napis;
Celotno geslo
Sinonimni
izpráti -pêrem dov.
1.
kaj z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti
SINONIMI:
2.
3.
kaj odstraniti kaj drobnega s trajnim ali ponavljajočim se tokom
SINONIMI:
Geografija
Geografija
Svetokriški
nerodoviten -tna prid. nerodoviten, neploden: bò poſekan kakor en nerodoviten im. ed. m tern ǀ mladiza, katera je nerodovitna im. ed. ž ſe od terte odreſsè ǀ enu lejtu je neradoutna im. ed. ž semla, tu drugu pak je radovitnishi ǀ tu kar je nerodovitnu im. ed. s obenimu nej dopadezhe ǀ kadar je nerodovitnu im. ed. s lejtu, ſe toshio zhes bushtvu ǀ Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne rod. ed. ž Liberiæ rojen ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno tož. ed. ž teh nevernih ǀ To nerodouitno tož. ed. ž nyvo obeden jo n'hozhe dellat ǀ nej hotel obenu nerodovitnu tož. ed. s drivu v'Paradiſhi imèti ǀ kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe vſelej ſo bily oſtali nerodovitni im. mn. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali, kadar ſo nerodovitne im. mn. ž bile ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih rod. mn. Mater ſo bily rojeni ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne tož. mn. ž pushzhave prishli ǀ ſo 40 lejt pò nerodovitnih mest. mn. pushavah rajshali
Geografija
Svetokriški
neveren -rna prid. neveren, krivoveren: taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neveren im. ed. m, kakor Mahomet ǀ Silnu grobu je bil falil Thomash, de taku neverin im. ed. m je bil ǀ Venem duori ſe najde ta verni Mardocheus, inu ta neverni im. ed. m dol. Aman ǀ sa isvelizaine tiga neverniga rod. ed. m Thomasha ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga tož. ed. m ži. Siſara ǀ v'Indij taisti neverni im. mn. m ajdouski ludje taku mozhnu ſvoje starishi ſposhtujeio ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno teh nevernih rod. mn. ǀ ſo rojeni v' leteh nevernih mest. mn. deshelah ǀ mei temi nevernimi or. mn. greshniki je prebival primer.> hushi, inu nevernishi im. mn. m bi bil kokar ty neverni Ajdy → neoveren
SSKJ²
odláganje -a s (ȃ)
glagolnik od odlagati: odlaganje orodja po končanem delu / odlaganje blaga, materiala / rodovitno prst je ustvaril Nil z naplavljanjem in odlaganjem / odlaganje rešitve / storiti brez odlaganja hitro, takoj
glagolnik od odlagati: odlaganje orodja po končanem delu / odlaganje blaga, materiala / rodovitno prst je ustvaril Nil z naplavljanjem in odlaganjem / odlaganje rešitve / storiti brez odlaganja hitro, takoj
SSKJ²
odpláviti -im tudi odplavíti -ím dov., odplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše
● ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel
s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše
● ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel
Pravopis
odpláviti -im tudi odplavíti -ím dov. odplávil -a tudi odplávil -íla, nam. odplávit tudi odplavít/odplavìt; odplávljenje tudi odplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj Voda je odplavila rodovitno prst
Pravopis
plénjav -a -o in plenjàv -áva -o; bolj ~ (ẹ́; ȁ á á) alp. ~a skala drobljiva, krušljiva; star. ~o drevo rodovitno
SSKJ²
pohíštvo -a s (ȋ)
1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo
2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina
// hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo
2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina
// hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
Celotno geslo
NESSJ
Pleteršnik
pọ̑lje in polję̑, n. das Feld: rodovitno p.; žitno p., das Getreidefeld; — die Ebene, Cig.; Stoji stoji ravno polje, Po polju steza uglajena, Npes.-jvzhŠt.; — das Feld in der Heraldik, Cig. (T.); — das Gebiet (der Wissenschaft, der Kunst u. dgl.), Jan., nk.
SSKJ²
porazdelíti -ím dov., porazdélil (ī í)
1. narediti, da se kaj razdeli
a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako
b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili
2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke
3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna
● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti
1. narediti, da se kaj razdeli
a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako
b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili
2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke
3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna
● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti
- porazdeljèn -êna -o:
v brigade porazdeljeni prostovoljci; hranilne snovi so v živilih različno porazdeljene
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost