Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

blják in bljàk; tudi bljah medmet [blják] in [bljàk]
    1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
      1.1. izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi neupravičeno, vredno prezira
      1.2. izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja odpor, je vredno prezira
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri bruhanju nastale zvoke
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]
    1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
dráp dráp dráp pridevnik [dráp]
    ki je zelo svetlo rjave barve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...
hermelíka hermelíke samostalnik ženskega spola [hermelíka]
    1. zdravilna rastlina z mesnatimi sivo zelenimi listi in majhnimi rumenkastimi ali rožnatimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Sedum maximum
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: iz *hermel ‛kamilica’, prevzeto iz nar. nem. Hermel - več ...
1 in ; in híhí medmet
    1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. , rus. hi, nem. hi
jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]
    1. samica ježa
    2. pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu
    3. iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina
    4. iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae
    5. iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum
ETIMOLOGIJA: jež
jód jóda samostalnik moškega spola [jót jóda]
    1. element sivo črne barve in kovinskega sijaja, kemijski element; simbol: I
    2. jodova tinktura
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jod iz frc. iode, iz gr. ioeidḗs ‛vijoličast’ po vijoličasti barvi jodovih kristalov, iz íon ‛vijolica’ + eĩdos ‛oblika, zunanjost, prikaz, misel, stanje’ - več ...
jódov jódova jódovo pridevnik [jódou̯ jódova jódovo] ETIMOLOGIJA: jod
káčica káčice samostalnik ženskega spola [káčica]
    1. kačji mladič
    2. kar spominja na manjšo kačo
    3. iz zoologije členonožec z daljšim valjastim telesom in večjim številom parnih nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se v nevarnosti lahko zvije v kroglico; primerjaj lat. Diplopoda
STALNE ZVEZE: železna kačica
ETIMOLOGIJA: kača
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
    1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: kozlič
kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]
    1. majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička
    2. iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino
    3. rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus
    4. rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica
STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: kres
kúčma kúčme samostalnik ženskega spola [kúčma]
    krzneno pokrivalo z okroglim ali prisekanim oglavjem
FRAZEOLOGIJA: mož s sivo kučmo in belo brado
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kajk. kučma, nar. rus. kúčma, nar. češ. kučma, nejasnega izvora, morda < pslov. *kučьma k nar. sloven. kuča ‛šop, čop, snop’, češ. kučera‛koder’ - več ...
lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati]
    1. nanašati lak na površino česa
      1.1. nanašati lak na nohte
    2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej lak
lavánda lavánde samostalnik ženskega spola [lavánda]
    1. manj formalno gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: sivka
      1.1. manj formalno pripravek iz te rastline; SINONIMI: sivka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. lavanda iz srlat. lavandula, pod vplivom lavare ‛prati’ ljudskoetimološko preoblikovano iz neke starejše besede, nejasnega izvora
líjast líjasta líjasto pridevnik [líjast]
    ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; SINONIMI: lijakast
STALNE ZVEZE: lijasta lisička
ETIMOLOGIJA: lij
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]
    1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
    2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
    3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
      3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
    4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: lisica - več ...
lívka lívke samostalnik ženskega spola [líu̯ka]
    iz biologije goba z lijastim klobukom in trosovnico z gostejšimi lističi, ki delno poraščajo bet; primerjaj lat. Clitocybe
STALNE ZVEZE: poprhnjena livka
ETIMOLOGIJA: iz liv v pomenu ‛lijak’ iz liti
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
Število zadetkov: 40