Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin]
    2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
Celotno geslo eSSKJ
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑hiša
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen
      1.1. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očiščen
ETIMOLOGIJA: ↑počistiti
Celotno geslo eSSKJ
hŕt hŕta samostalnik moškega spola [hə̀rt]
    pes z zelo vitkim telesom, podolgovato glavo in daljšim gobcem
STALNE ZVEZE: afganistanski hrt, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, veliki angleški hrt
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hȑt, nar. rus. hórt, češ. chrt < pslov. *xъrtъ ‛vrsta (hitrega) psa’, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
Celotno geslo eSSKJ
podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji] FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja
ETIMOLOGIJA: ↑podgana
Celotno geslo eSSKJ
špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl]
    1. neformalno računalniška igra
    2. neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami
    3. neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba
    4. neformalno, ekspresivno dejavnost, delovanje, ki poteka po določenih pravilih
FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej ↑špilati
Celotno geslo eSSKJ
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]
    1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije
      1.1. vsaka od takih figur
    2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna
      2.1. zlasti v ruskem okolju babica
    3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
Celotno geslo eSSKJ
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dínarček dínarčka samostalnik moškega spola [dínarčək]
    1. navadno v množini, ekspresivno denar
      1.1. navadno v množini, ekspresivno bankovec, kovanec
ETIMOLOGIJA: ↑dinar
Celotno geslo eSSKJ
dvóje dvóje in dvójih ločilni števnik [dvóje]
    1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
      1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
      1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
      1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
ETIMOLOGIJA: ↑dvoj
Celotno geslo eSSKJ
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]
    1. stavba za bivanje in oskrbo konj
    2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
    3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj
Celotno geslo eSSKJ
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
Celotno geslo eSSKJ
skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran]
    2. v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran
ETIMOLOGIJA: ↑skodrati
Celotno geslo eSSKJ
smetíšnica smetíšnice samostalnik ženskega spola [smetíšnica]
    priprava, na katero se pri pometanju, čiščenju dajejo smeti, prah, pepel
ETIMOLOGIJA: < smetiščnica, iz ↑smetišče
Celotno geslo eSSKJ
trípartítni trípartítna trípartítno pridevnik [trípartítni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tripartit, angl., frc. tripartite iz lat. tripartītus iz ↑tri + partīre ‛deliti’
Število zadetkov: 26