Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

banálno prislov [banálno]
    1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: banalen
jòj in jôj in jój medmet
    1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje
      1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita
    2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
    3. izraža, da se govorec prestraši
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj
    5. izraža, da govorec čuti telesno bolečino
    6. izraža močno čustveno podkrepitev izjave
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
pôlževka pôlževke samostalnik ženskega spola [pôu̯žeu̯ka]
    lističasta goba, navadno s sluzastim klobukom in betom; primerjaj lat. Hygrophorus
STALNE ZVEZE: marčna polževka
ETIMOLOGIJA: polž
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz glava
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
2 in medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
    3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: kača
klobúčar klobúčarja in klobučár klobučárja samostalnik moškega spola [klobúčar] in [klobučár]
    kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
ETIMOLOGIJA: klobuk
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
    1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: kozlič
krúhovec krúhovca samostalnik moškega spola [krúhovəc]
    1. tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: baobab
      1.1. plod tega drevesa
    2. ekspresivno kdor (rad) jé kruh
STALNE ZVEZE: opičji kruhovec
ETIMOLOGIJA: kruh
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran]
    2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: nakodrati
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: opica
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti
Število zadetkov: 63