Fran > eSSKJ

simbol za enoto amper

1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh

2. začetno, osnovno znanje določenega področja

1. ekspresivno petdeseti rojstni dan
1.1. ekspresivno praznovanje tega rojstnega dne

2. ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa
2.1. ekspresivno praznovanje te obletnice

3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

1. ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2. ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3. ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti

4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno

2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu

1. ki je v zvezi z afektom 1.
1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh

2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje

2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje

2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče

2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka

4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5. izraža čustveno podkrepitev izjave
5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja

1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje

1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2. kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.