Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čisti -ega posamostaljeno
1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
Celotno geslo eSSKJ16
davati -am nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati
6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati
7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom
Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
Celotno geslo eSSKJ16
drukati -am nedovršni glagol
1. kdo; kaj, (s čim) prenašati s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
1.1 v trpniku, kaj uporabljati (tudi) v tiskanju; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 17 delih
Prekmurski
jemàti jemlém nedov.
1. jemati, prejemati: ſzirmasko lüſztvo z-práha gori k-ſzebi jemlés SŠ 1796, 151; da Goſzpoud moj kraj jemlé ſafarſztvo od méne KŠ 1771, 224; Ar vrejdna, stera ſzva delala, jemléva KŠ 1771, 252; verno mater, od ké teliko dobrega jemlémo KAJ 1870, 163; geto diko eden od drügoga jemléte KŠ 1771, 281; oni, ki didrakmo jemléjo KŠ 1771, 57; ka je li drobis jemáo KM 1790, 52
2. sprejemati: velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; Diko od ludi ne jemlém KŠ 1771, 281; ete tvoje drobne dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; dári, kotere bodemo zdai kszebi jemáli ABC 1725, A6a
3. v zvezah: slobo jemati poslavljati se: Szlobo mojo od váſz jemlém BKM 1789, 427; Szlobou jemlém jaſz vezdáj SŠ 1796, 154;
na pamet jemati omenjati, spominjati se: Ar lübeznivoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58;
v usta jemati omenjati, izgovarjati: ſteri goder nyegovo ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; i zakaj jemlés mojo závezo vu tvoja vüſzta KŠ 1754, 17; steri godi nyegovo szvéto Imé zaobsztom iemlévu szvoia vüszta ABC 1725, A4a; ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45
jemàti se jemlém se
1. prihajati, pridobivati: da bi z-lasztivnimi ocsmi vido, odked sze jemlé zláto KAJ 1870, 84
2. uporabljati: dönok sze jemlé [madž. mind] vcsászi meszto mindnyájan KOJ 1833, 137; Participiumi sze dosztakrát i meszto substantivumov jemléjo KOJ 1833, 102
Prekmurski
nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108
nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7
Celotno geslo Pohlin
nucati [núcati núcam] nedovršni glagol

rabiti, potrebovati

Svetokriški
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
Celotno geslo Pohlin
potrebovati [potrebováti potrebȗjem] nedovršni glagol

potrebovati

Prekmurski
svéjtiti tudi svéititi tudi svétiti -im nedov.
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
Celotno geslo Pohlin
špogati [špọ́gati špọ̑gam] nedovršni glagol

rabiti, uporabljati

Svetokriški
špogati -am nedov. imeti navado uporabljati: v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata neshpugaio +3. mn., inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio (I/2, 116) ← srvnem. spulgen ‛imeti navado uporabljati’ → spoštovati
Celotno geslo Pohlin
tikati2 [tíkati tíkam] nedovršni glagol

tikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe ednine

Pleteršnik
uporábljati, -am, vb. impf. ad uporabiti, Cig. (T.), nk.
Celotno geslo Pohlin
vikati [vȋkati vȋkam] nedovršni glagol

vikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola

Prekmurski
vžívati -am nedov.
1. uživati, sprejemati hrano: dobroute vſivati SM 1747, 16; naj dá vſzáksemi v'zivati KŠ 1754, 166; neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; Z-Bo'ſimi dármi veſzélo v'sivaj KM 1790, 78; Jaſz ſzam pa toga nikaj nej v'zivao KŠ 1771, 507; pren. jaſz te ſcsém v'zivati KŠ 1771, 666; düsevno hráno v'zivam KŠ 1754, 236; Csi je gda v'zivas Vu bo'zoj radoszti KAJ 1848, 248; gda mi Telou kriſtuſſevo vſivamo TF 1715, 40; naj z-oltárszkim ſzvesztvom v'sivamo KM 1783, 20; I, ki v'zivajo ete ſzvejt KŠ 1771, 503; Cſi Kriſztusevo krv zvörom bodes v'zivao BKM 1789, 321; nyega vſivali bodeio SM 1747, 31; V'zivaj záto ete Bo'zi dár KŠ 1771, A8a; vcsini, naj te dosztojno v'sivam KM 1783, 156; naj tebé On tak v'ziva, liki ti Bogá tvojega KŠ 1754, 257; liki ti Bogá tvojga v'zivao jeſzi KŠ 1754, 257
2. biti deležen česa: Tvoje dobroute v'zivati nebi mogao BKM 1789, 289; je nej dugo mogao nyé dobroute v'sivati KOJ 1848, 8; pomoucs v'zivamo KŠ 1771, 840; Da tvoj blagoszlov v'zivamo KAJ 1848, 130; Vſzak’ga [Mér] naj v'ziva BKM 1789, 330; ka bi sze vsze tri vere dovoljene pravice v'sivale KOJ (1914), 125; Ali nej ſzmo v'zivali tou obláſzt KŠ 1771, 506
vžívati se -am se uporabljati se: ma szlovenszki Jezik szvoj kout, v-sterom sze on szlobodno v'siva KOJ 1833, XIV
vžívavši -a -e uživajoč: Da v'zivavsi tvoj blagoszlov, Nezábimo tvoji dárov KAJ 1870, 28
Prekmurski
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242
Število zadetkov: 20