Zadetki iskanja
Pleteršnik
božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
Celotno geslo
eSSKJ16
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
SLA 1
Prekmurski
Svetokriški
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
Svetokriški
Felicita ž osebno lastno ime Felicita: S. Felicita im. ed. je imela ſedem Synvu (I/2, 182) Sv. Felícita, plemenita rimska vdova, mučena skupaj s svojimi sedmimi sinovi pribl. 166
Pleteršnik
glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
Celotno geslo
Frazemi
hvála Frazemi s sestavino hvála:
hvála bógu, hvála lépa, niti hvála ne rêči, péti hválo kómu/čému, [sicér pa] hvála kómu za kàj, še hvála ne rêči
hvála bógu, hvála lépa, niti hvála ne rêči, péti hválo kómu/čému, [sicér pa] hvála kómu za kàj, še hvála ne rêči
Svetokriški
Ida ž osebno lastno ime Ida: berem od te bogabyezhe Vduve Ida im. ed. s' imenam (III, 59) Sv. Ída iz Herzfelda (umrla pribl. 825), vdova po saškem vojvodi Egbertu
Celotno geslo
Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
Svetokriški
Konstantinus -na m osebno lastno ime Konstantin: Ceſſar Conſtantinus im. ed., kateriga S. Silveſter Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil ǀ Conſtantinus im. ed. ta veliki Conſtantinopolitanski Ceſſar ǀ Ceſſar Conſtantinus im. ed. Magnus, na kateriga mozhnu ſonze je ſialu ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina rod. ed. ǀ Ceſſarju Conſtantinu daj. ed., Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ kar enkrat je bil piſſal Innocentius Papesh ta III. Ceſſarju Conſtantinu daj. ed. ǀ ſpumnite vaſs proſſim na Ceſſarja Conſtantina tož. ed. tiga Velikiga ǀ Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam or. ed. obtosheni 1. Kónstantin Véliki, rimski cesar (306–337) 2. V dostopni literaturi ni najti podatka, da bi imel papež Inocenc III. (1198–1216) opraviti s kakim cesarjem Konstantinom, pač pa ga je Konstanca, vdova po sicilijanskem kralju Henriku VI., prosila, naj se zavzame za ohranitev prestola za njenega sina Friderika II., kar je papež podprl.
Celotno geslo
Frazemi
krompír Frazemi s sestavino krompír:
iméti [dêbel] krompír, iméti nós kot krompír, [kot] vróč krompír, še za slán krompír ne iméti, znáti vèč kàkor krompír pêči
iméti [dêbel] krompír, iméti nós kot krompír, [kot] vróč krompír, še za slán krompír ne iméti, znáti vèč kàkor krompír pêči
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
Svetokriški
Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)
SSKJ²
máti mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á)
1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati
// ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / biološka, nadomestna mati; nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere
// (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentska mati; partizanska mati
5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica
6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš
● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči
♦ rel. Mati božja mati Jezusa Kristusa
1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati
// ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / biološka, nadomestna mati; nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere
// (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentska mati; partizanska mati
5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica
6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš
● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči
♦ rel. Mati božja mati Jezusa Kristusa
Celotno geslo
Frazemi
mêja Frazemi s sestavino mêja:
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje
SSKJ²
mladíkav -a -o prid. (í)
ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / zastar. vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado
♦ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel
ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / zastar. vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado
♦ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel
SSKJ²
možítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve
glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost