Fran > eSSKJ

1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, kemijski element; simbol: Sr

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
1.1. ki kaže, izraža tak odnos

2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega
2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje

1. takó, da se izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga

2. takó, da se mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega

1. lastnost človeka, da ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga

2. lastnost človeka, da mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega

kdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno

ženska, ki se ukvarja s struženjem, navadno poklicno

1. strupena kača

2. strupena goba

3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje

4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju oblikovan z odrezovanjem tankih plasti

1. oblikovanje vrtečega se predmeta z odrezovanjem tankih plasti
1.1. ravnanje česa z odrezovanjem tankih plasti
1.2. drgnjenje česa, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka

2. manj formalno igranje, predvajanje glasbe, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki

1. oblikovati vrteči se predmet z odrezovanjem tankih plasti
1.1. ravnati kaj z odrezovanjem tankih plasti
1.2. drgniti kaj, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka

2. manj formalno igrati, predvajati glasbo, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki
2.1. ekspresivno oddajati hitre ponavljajoče se zvoki

1. ki je v zvezi s struženjem 1.
1.1. ki se uporablja pri struženju 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naprava za struženje

1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi

2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen

1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho
1.1. ta žival kot hrana, jed

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno adidaska, manj formalno teniska

skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih najboljše ekipe, posamezniki, ekipe s skupnimi interesi, ali tekmovanje v okviru take skupine

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

manjša zver z vitkim trupom, koničastim gobcem in daljšim repom, ki v kolonijah živi v južnem delu Afrike; primerjaj lat. Suricata suricatta

1. družbena ureditev, v kateri je dovoljeno, sprejemljivo lastništvo ljudi, zlasti kot neplačane delovne sile

2. ekspresivno podrejanje koga, odrekanje pravic komu, zlasti ekonomskih, socialnih

simbol za enoto sivert, sievert