Fran

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dati dam dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

devetdeset nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
1.1. kovanec v vrednosti te enote

2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

3. ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

. ki je v zvezi s Srbi ali Srbijo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gràh -a m fižol: Bab; grah KOJ 1833, 151; Grah, na cent odáni AI 1875, kaz. br. 8; Grah (paszuly) AI 1878, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost]

1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija
1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost

ETIMOLOGIJA: ↑hudoben

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métercènt -ênta tudi -énta [metərcent] m (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é, ẹ̄-ẹ́)
zastar. metrski cent: vola sta tehtala tri metercente manj kakor prejšnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métercènt -énta in métercènt -ênta m (ẹ́ȅ ẹ́ẹ́; ẹ́ȅ ẹ́é) metrski cent

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mètercént -a m metercent: Ete cent zaprva dobro bode za métercent imenüvati AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na meter: metrske deske / metrski merski sistem / metrska drva / ekspr. delal je metrske korake zelo velike, dolge
♦ strojn. metrski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v milimetrih; teh. metrski cent ali metrski stot utežna mera, 100 kg; trg. metrsko blago blago, ki se prodaja, reže v poljubnih dolžinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mētrski, adj. Meter-, metrisch, Cig. (T.); metrska palica, der Meterstab, Cel. (Geom.); metrski cent, seženj, der Metercentner, die Meterklafter, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nazaj prisl. nazaj: v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo sdravi ǀ Plinius nasaj Ceſarju pishe ǀ ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal ǀ v' ſvoje meſtu ſo po morij naſaj rajshali ǀ poſhli vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ nje ſyn Tobias je predolgu odnashal na ſai damu priti ǀ lothava shena pogledaj na ſaj zhes ſapuvid Boshio ǀ nihdar vezh ne ſai nebodo prishli ǀ Gospud je bil neſaj s'rajshe prishal ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele ǀ ta mladenizh tezhe sa nijm Koin nesasaj vdarij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108
nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ognjénje -a s izogib: Ete cent, v sterom 100 kilogramov bode, za ognyênya zmeslinge koncsimár zaprva dobro bode za métercent imenüvati AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

procȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.