Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]
    1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
    2. iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda
    3. manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica
STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: plav
plítek plítka plítko pridevnik [plítək]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
    2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
    3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
    4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
    5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
    1. ki ni povsem zaprt
    2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
    3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
    4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: pol + zaprt
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga]
    1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
simfónik simfónika samostalnik moškega spola [simfónik]
    1. član simfoničnega orkestra
    2. kdor se ukvarja s pisanjem simfonične glasbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sinfoniker, Symphoniker iz simfonija
šílček1 šílčka samostalnik moškega spola [šílčək]
    pripomoček za šiljenje svinčnikov, barvic
ETIMOLOGIJA: iz *šilec, iz šiliti
ššš medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
    2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
    3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
    4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
      4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti]
    1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: bučati
záver závra samostalnik moškega spola [závər]
    izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Saurus in nlat. saurus iz gr. saũros ‛kuščar’
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Število zadetkov: 37