Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.-Mik.
Pleteršnik
trǫ́biti, -im, vb. impf. 1) auf einem Horn, einer Trompete blasen; t. na rog; vsi eno trobijo, alle blasen in ein Horn, Met.; — misli, da bo sodnemu dnevu trobil = er meint, dass er ewig leben werde, Met.; — po trebuhu mi trobi (= kruli), C.; — 2) schreien: osel, merjasec trobi, C.
Pleteršnik
uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.-Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.
Pleteršnik
valjȗckati, -am, vb. impf. wälzen, Cig., Jan.; — v. se, sich wälzen, Cig., Jan.; osel, konj se na hrbet vrže in valjucka (= oves služi), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
zamígati, -mȋgam, vb. pf. 1) zuwinken, M.; — 2) eine Bewegung hervorbringen, bewegen: osel malo zamiga z dolzimi ušesi, Jurč.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
ósel tudi óseo ósla osel: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; Koga vol, i oszel, za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Pojbics i oszel KAJ 1870, 32; Osel AI 1878, 14; Návaden oseo má AI 1878, 36; Ne poſelei ani oſzla TF 1715, 17; Ne poselei ni oszla ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni oſzla SM 1747, 46; nemremo poseleti Naſſega bli'znyega .. ino oſzla KŠ 1754, 65; ne odvé'ze oſzla od jáſzeo KŠ 1771, 216; Múv biká ali trôb oszla je nenaszláden KAJ 1870, 1; Csi ſze nagodis na güncza ali oſzla KŠ 1754, 52
Prekmurski
somár -a m osel: Kaj ſzomár poſztánes, na tou ti sümijo SIZ 1807, 47; Ne po'seli tvojega bli'snyega ni ſzomára KMS 1780, A5; Ne po'seli ſzomára KM 1790, 110
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
osel -sla m 1. osel: en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek: oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
Svetokriški
oslec -a m osliček: Grejmo ga s' tem volikam, inu oſselzam or. ed. s' ogniam naſhe lubesni (III, 10) → osel, → oslič
Svetokriški
oslica -e ž oslica: vna oſliza im. ed. s'zhlovesko shtimo je govorila s'Balamam ǀ na enim sherbeti te podiarmove Oslice rod. ed. ǀ Kaj s'ena rejzh more ble ſuper biti eni neumni oslizi daj. ed. ǀ je shlishal ſvojo oslizo tož. ed. is zhloveſKo shtimo govorit ǀ jesdi na eni oslici mest. ed. ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih → osel
Svetokriški
oslič -a m osliček: Ta oslizh im. ed. je imel vezh Gospodariou ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha rod. ed. na truplu tiga zherniga ǀ sakaj hozhete oslizha tož. ed. odvesat ǀ na enem oslizhu mest. ed. je pelal eno lepo Gospo ǀ najde, de oſlizhom daj. mn. je glava odſekana ǀ gre po nozhi v' ſhtalo, ter oſlizham daj. mn. … glave odſeka ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku, de ima oſlizhe tož. mn. oſedlati, inu perpravit → osel, → oslec
Svetokriški
oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost