Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dinozávrov dinozávrova dinozávrovo pridevnik [dinozáu̯rou̯ dinozáu̯rova dinozáu̯rovo] ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver
Celotno geslo eSSKJ
máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] ETIMOLOGIJA: ↑maček, ↑mačka
Celotno geslo eSSKJ
túna túne samostalnik ženskega spola [túna]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vretênčar vretênčarja tudi vreténčar vreténčarja samostalnik moškega spola [wretênčar] tudi [wreténčar]
    iz zoologije žival, ki ima hrbtenico iz vretenc
ETIMOLOGIJA: ↑vretence
Celotno geslo eSSKJ
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]
    2. ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah
STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina
Celotno geslo eSSKJ
tún túna samostalnik moškega spola [tún]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna
STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]
    3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
Celotno geslo eSSKJ
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]
    1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
      1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
    2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
Celotno geslo eSSKJ
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura
Celotno geslo eSSKJ
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: ↑goniti
Celotno geslo eSSKJ
kaméla kaméle samostalnik ženskega spola [kaméla]
    kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: iz zoologije velblod
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamel in lat. camēlus iz gr. kámēlos, to prevzeto iz nekega semitskega jezika, verjetno akadščine - več ...
Celotno geslo eSSKJ
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]
    1. stavba za bivanje in oskrbo konj
    2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
    3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj
Celotno geslo eSSKJ
lábradorec lábradorca tudi labradórec labradórca samostalnik moškega spola [lábradorəc] tudi [labradórəc]
    velik kratkodlak pes črne, rjave ali bež barve s povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Labrador (dog, retriever) ‛labradorski (pes, prinašalec)’, po kanadskem polotoku Labrador
Celotno geslo eSSKJ
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón]
    1. ekspresivno maček, zlasti večji
    2. ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten
    3. ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja
ETIMOLOGIJA: ↑maček
Celotno geslo eSSKJ
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
Celotno geslo eSSKJ
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati]
    1. z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga
    2. slabšalno ozmerjati, skritizirati
    3. navadno slabšalno večkrat nadležno ogovoriti koga
    4. neformalno obiskati kak kraj, območje z namenom raziskati, spoznati ga
ETIMOLOGIJA: ↑lajati
Število zadetkov: 136