Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]
    1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
      1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
    2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
    3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
      3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]
    1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
      1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
    2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: crkniti
dramatizírati dramatizíram dovršni in nedovršni glagol [dramatizírati]
    1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev
      1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
      1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
    3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisieren iz drama
hôhô in hòhò; in medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
    2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen
      3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
ETIMOLOGIJA: ho
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešak
pêtabájt pêtabájta in pétabájt pétabájta samostalnik moškega spola [pêtabájt] in [pétabájt]
    1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 terabajtov; simbol: PB
      1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. petabyte, iz novoklas. peta.. ‛bilijarda (1015) osnovnih enot’ h gr. pénta ‛pet’ + bajt
sarkázem sarkázma samostalnik moškega spola [sarkázəm]
    1. kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena
      1.1. jezikovno sredstvo, ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Sarkasmus iz lat. sarcasmus, kar je prevzeto iz gr. sarkasmós ‛oster porog, posmeh’, iz sarkádzō ‛zasmehujem’, prvotno verjetno *‛obiram, režem meso s kosti’, domnevno iz gr. sárks ‛meso’ - več ...
sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga]
    1. mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo
    2. grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši
    3. brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...
šofêr šofêrja samostalnik moškega spola [šofêr]
    manj formalno kdor upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chauffeur iz frc. chauffeur ‛(poklicni) voznik’ in ‛kurjač’ < ‛kurjač (na lokomotivi)’ iz chauffer ‛greti, kuriti’ - več ...
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati]
    1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
    3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
bôksarka bôksarke tudi bóksarka bóksarke samostalnik ženskega spola [bôksarka] tudi [bóksarka]
    1. športnica, ki se ukvarja z boksom
    2. v množini spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
      2.2. v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
ETIMOLOGIJA: boksar, v drugem pomenu po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke hlače’
flambíranje flambíranja samostalnik srednjega spola [flambíranje]
    iz gastronomije postopek, pri katerem se jed polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori
ETIMOLOGIJA: flambirati
formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje]
    1. iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
    2. določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku
    3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti
    4. ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: formatirati
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
    1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
    2. v množini podeželje
    3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
    4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]
    1. zaprt prostor, kletka za opice
    3. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak
ETIMOLOGIJA: opica
prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs
    2. neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: prase
zájčnik zájčnika samostalnik moškega spola [zájčnik]
    prostor za bivanje, gojenje kuncev
ETIMOLOGIJA: zajec
Število zadetkov: 41