Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Pleteršnik
doravnáti, -ȃm, vb. pf. ravnanje dokončati: 1) in Ordnung bringen, Z., C.; — 2) verzahnen: ovce so doravnale, die Schafe haben alle Zähne bekommen, V.-Cig.; — 3) das Reinigen des Hanfsamens beenden, M.
Celotno geslo eSSKJ16
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Prekmurski
grobjánčivanje -a s grobo ravnanje, divjanje: nezaroblencza, ki je k-grobijáncsivanyi 'se tak privajani KOJ 1845, 33
Pleteršnik
manipulácija, f. ravnanje, opravljanje, die Manipulation, Jan.
Prekmurski
náčin -a m
1. način, slovnična kategorija: Ka je Módus, ali: Nácsin KOJ 1833, 54
2. ravnanje: Sz-kákſim nácſinom je vö püſcseno z-Egyptoma lüſztvo KM 1796, 35
Prekmurski
nàgnoti -em dov.
1. nagniti, spraviti kaj iz navpične lege v poševno: nagnes vühou tvoje KŠ 1754, 181; Nagni ti knam tvoja ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Nagni k meni vüha tvoja TA 1848, 23; Záto mi glávo pred nyim nagnimo BKM 1789, 301; nema, gde bi ſzi glavou nagno KŠ 1771, 201; i nagnole bi obráz vu zemlo KŠ 1771, 254; i tou erkoucſi, nagno je ſzvojo glávo KM 1796, 109
2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: Po kom bi te na hüdo Nagnoli KŠ 1754, 267; csüda i Szvétoga Ocso nagnila nyega med ſzvéce zracsúnati KOJ 1848, 15; i ſzám-hotécs ſze je nagno na vſze dobro KM 1790, 56; ſzo tak zravnali, i mené na to nagnoli, naj bi BRM 1823, IV
3. pregovoriti: Poglavniczke i ti ſztarſi ſzo nagnoli lüſztvo KŠ 1771, 94
nàgnoti se -em se
1. nagniti se: csi ſze gli nagne Kaj na nyega KŠ 1754, 252; i nagno ſze je na vrhek palicze ſzvoje KM 1796, 692; nagnola ſze je vu grob KM 1796, 332
2. približati se koncu: Alkonyodni; nagnoti sze KOJ 1833, 150; ár ſze je dén nagno SM 1747, 47
3. izraziti hotenje, voljo do česa: naj ſze dén denésnyi na nikſi grejh ne nagnem KMK 1780, 101; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13
nàgnovši -a -e ko je nagnil: I nagnovſi glavou, tá je dáo Ocsi ſzvoj düjh KŠ 1771, 330; I nagnovſi ſze vido je lezécse prti KŠ 1771, 332
nàgnjeni -a -o
1. nagnjen: Hajlandó; nagnyen -a -o KOJ 1833, 158; bregôv sze nagnyen tál pa zréberje bregá zové KAJ 1870, 146
2. pripravljen: na hüdo pa nágliv, ino nagnyen SM 1747, 7; jeli je nagnyen sze to za polleta navcsiti AIP 1876, br. 7; na lübézen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476
3. naklonjen: Tak ſzmo nagnyeni kvám bili KŠ 1771, 616; Mačka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8
Prekmurski
natúra -e ž
1. narava, od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: Természet, natura AIN 1876, 44; Natura pocsiva AIN 1876, 9; Ar vſzáka natúra i divji i letécsi ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; Ali i ſzáma natúra ne vcsi váſz KŠ 1771, 512; Nature najpreimenitnési tálovje szo AIN 1876, 9; Obüdjena je natüra AIP 1876, br. 4, 4; Po etom razločávajosti se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
2. skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: ár cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; kako ti tátov jalna natura SM 1747, 82; Ka ſze je Bo'za natúra tak vjedinoula KŠ 1754, 101; Tákso praviczo pa nemre dati ni natúra, ni ſzlobodna vola KŠ 1771, 445; kaje cslovecsa moudroſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53; Znami narodjeno ſzkvarjenyé naſſe natúre KŠ 1754, 71; Peter ſzrcsne natúre KŠ 1771, 699; kakda je Obr natúre po'salüvanye KMK 1780, 70; Boug-Cslovik dvouje nature BKM 1789, 20; i prouti natúri ſzi notri vczepleni vu dobro olivo KŠ 1771, 473; hiſtvo, ſtero je natúri ino potrejbcsinam haſznovito SIZ 1807, 8; odnod i jaſz edno ſzkvárjeno naturo z-üroka ſzem zadoubo SM 1747, 51; nego i na cslovecsánſzko natúro gledoucs goſzpodüje KŠ 1754, 113; Dáj nam prav ſzpoznati, Naſo naturo BKM 1789, 144; sze more vszáki cslovek szkrbeti, da szvojega maternoga Jezika natúro prav szpozna KOJ 1833, XII; ſzmo tüdi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi ino vnatúri od nyega právi KŠ 1754, 16; Ár da poganye po natúri ona, ſtera ſzo právde, csinijo KŠ 1771, 451; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone vu ednom bojstvi, i natúri KMK 1780, 5; Ka ſze je Bo'za natúra ſzcslovecsánſzkov Kriſztusevov natúrov tak vjedinoula KŠ 1754, 101; Perſono, vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; Zakaj je Kriſztus tejvi natúri mogao meti KŠ 1754, 100; keliko tak má natúr KŠ 1754, 100; Keliko Natúr má Szin Bo'si KMS 1780, B3
Celotno geslo Pohlin
otročija [otročȋja] samostalnik ženskega spola

otročje ravnanje; otročarija

Pleteršnik
poganȋja, f. 1) das Heidenthum, Mik.; — 2) neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: pri tej hiši je strašna poganija, Ip.-Štrek. (Let.).
Celotno geslo Pohlin
posiljenje [posíljenje] samostalnik srednjega spola
  1. prisila
  2. posilstvo
Celotno geslo Pohlin
prigovarjati [prigovȃrjati prigovȃrjam] nedovršni glagol

prigovarjati, tj. z besedami skušati vplivati na ravnanje poslušalca

Prekmurski
ràvnanje -a s
1. ravnanje, vodenje, usmerjanje: I daj nam vszem prav szpoznati Poti ravnanya bo'zega KAJ 1848, 135; Potom országa ravnanya z-novics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Duhá naſzledüvati KŠ 1754, 22; Etak eto ſzvéto piſzmo, haſznovito na ravnanye KŠ 1771, A8b; Molitev za Bo'ze ravnanye TA 1848, 19; nyemi ne dopiſzti Szvitá po vſzamogoucsem ravnanyi KŠ 1754, 164; Goſzpodne Bo'se, naj po tvojem ravnanyi tak moremo prejk pridti KM 1783, 12; Za toga zroka dekoli v orszácskom ravnanyi privértivati AI 1875, kaz. br. 2; Sz. Evangyeliom je pa z-Bo'sim ravnanyem tak ſzpiſzao KM 1796, 132; pod ravnanyom szvoje matere KOJ 1848, 45; i z-ravnanyem bo'zim zadovolen vendrar KAJ 1848, III
2. upravljanje, ravnanje: mi Szlovenye pod Vogrszkim Ravnanyom bi prebivali KOJ 1833, VII; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; i puſztili ſzo ſze vu mourje raſzpiſztivſi takájſe vajati ravnanya KŠ 1771, 426; je czejloga ſzvojega dvora ravnanye na nyega zavüpao KM 1796, 25; gradovenim Officérom priludno kmetov ravnanye zapovedala KOJ 1848, 112
Celotno geslo Megiser
rounanje
GLEJ: ravnanje
Besedje16
rovnane gl. ravnanje ♦ P: 1 (TC 1567)
Celotno geslo Hipolit
rovnanje samostalnik srednjega spola

GLEJ: ravnanje

Besedje16
rovnanje gl. ravnanje ♦ P: 1 (DC 1585)
Prekmurski
správlanje -a s
1. pripravljanje: obadvá bojnika správlanye tô ká'ze, ka na hitroma nede mér AI 1875, br. 1, 2; Videjnya od b) ſzedmérimi pecsátimi zapecsácseni knig i nyih ſzprávlanya KŠ 1771, 766; Csi vu ednoj okroglini na dohodek szprávlanya gledôcs dugoványi bi tak razlocs-ni bili AI 1875, br. 1, 6; gde sze szadiscse nemre v-szprávlanye vzéti AIP 1876, br. 10, 8; Záto 'ze, ſzpunim ſzprávlanyem Csákajmo Kriſztusa SŠ 1796, 16; pren. Te prvi zrok je deczé rodjenye I v-nebeſzko králevſztvo ſzprávlanye BRM 1823, 418
2. ravnanje, delovanje: Môdroſzt je ſzprávlanyem Bo'zim ſze zadovoliti BRM 1823, 343; Naj sze na vecsnoszti prebitek Z-môdrim szprávlanyem ravnamo KAJ 1848, 41
3. sestavljanje, zlaganje: czil té je vu eti pêszem szprávlanyi pred ocsmi dr'záni KAJ 1848, III
Število zadetkov: 42