Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo eSSKJ16
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika
1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
SSKJ²
botíti -ím nedov. (ī í)
agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
Pravopis
botíti -ím nedov. bôti -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; botênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) |vlažiti seme|: kaj ~ fižol pred sajenjem
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
Pleteršnik
búčən 1., -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
Celotno geslo eSSKJ
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo eSSKJ
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča
SSKJ²
búčnica -e ž (ȗ)
bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
Celotno geslo Kostelski
bučnica ► ˈbüːčėnca -e ž
SSKJ²
capínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na capine: capinsko življenje / ti seme capinsko
Celotno geslo eSSKJ16
cepljenje -a (cejplenje) samostalnik srednjega spola
vstavljanje na novo pognalih delov rastlin v drugo rastlino; SODOBNA USTREZNICA: cepljenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
SSKJ²
címanje -a s (ī)
nar. koroško poganjanje kali; kaljenje3: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju
SSKJ²
címiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti3: seme še ne cimi
// ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo
    címiti se 
    poganjati cimo: krompir, repa se cimi
    // ekspr. počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
Pravopis
címiti -im nedov. címljenje (í ȋ) pokr. vzh. Seme še ne ~i kali
címiti se -im se (í ȋ) Krompir, repa se ~i; poud. Bolezen se je dolgo cimila |počasi nastajala|
Vorenc
cofelj m, F6, conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conoides, -conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel; conus, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; stiria, -ae, en ledeni zoffil per ſtréhi; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme
Celotno geslo eSSKJ16
cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu
SSKJ²
čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
    čárno prisl.:
    čarno lep večer
Čebelarstvo
čebélji pleménski materiál -ega -ega -a m
Število zadetkov: 599