Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati]
    1. z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem delati, da kdo postane vodljiv, ubogljiv
    2. iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...
dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]
    1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti
      1.1. ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
    2. manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej dresirati
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: dresura
fùj in fúj medmet
    1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
      1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
      1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
    2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
    3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, - več ...
garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla]
    1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...
gírica gírice samostalnik ženskega spola [gírica]
    1. zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; primerjaj lat. Centracanthidae
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...
glavóč glavóča samostalnik moškega spola [glavóč]
    1. iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: glavač
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. glàvoč iz glava
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi]
    1. več goved, goveda; SINONIMI: govedo
      1.1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: govedo
ETIMOLOGIJA: govedo
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: govedo
grifón grifóna samostalnik moškega spola [grifón]
    1. mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo ter perutmi
    2. pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji
STALNE ZVEZE: bruseljski grifon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Griffon, angl. gryphon, griffon in) frc. griffon iz stfrc. grif, prevzeto iz lat. grȳphus, iz grȳps, prevzeto iz gr. grýps
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít]
    1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
    2. žival, ki ima ženske in moške spolne organe
    3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid
      3.1. ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]
    1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
    2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima
    3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
inčún inčúna samostalnik moškega spola [inčún]
    1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio - več ...
jástog jástoga samostalnik moškega spola [jástok jástoga]
    1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; primerjaj lat. Homarus gammarus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. *h2osth2n̥kó- ‛koščena (žival)’ iz kost - več ...
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]
    1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
Število zadetkov: 136