Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]
    1. ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec
      1.1. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek
    2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič
FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...
épsko prislov [épsko]
    1. takó, da je kot pri epu ali spominja na ep
    2. takó, da je kot pri epiki ali spominja na epiko
    3. ekspresivno izraža najvišjo stopnjo
    4. neformalno, ekspresivno izraža doseganje najvišje stopnje glede izpolnjevanja pričakovanj, zahtev
ETIMOLOGIJA: epski
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se]
    1. postati vampir
    2. v obliki povampiriti spremeniti koga v vampirja
    3. ekspresivno postati oblasten, izkoriščevalski, aroganten, navadno po ustalitvi na pomembnem političnem, ekonomskem, družbenem položaju
    4. v obliki povampiriti, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj pridobi neželene lastnosti
ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
ùh medmet
    1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
      1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
    2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
    3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
      3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
      3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
balón balóna samostalnik moškega spola [balón]
    1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
    2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
    3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
    4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
bêmti in bémti; tudi bênti medmet [bêmti] in [bémti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
ETIMOLOGIJA: jebemti
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ekspresivno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafologija
2 in medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
    3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Število zadetkov: 135